Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mojce Hančič, s. p., VIZIJA, Semič, ki jo zastopa Mateja Klarič z Brezovice, in družbe Evropska kultura, d.o.o., Brezovica, ki jo zastopa direktorica Mateja Klarič, na seji dne 28. septembra 2000

1. Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 20. člena, 20.b člena in prvega odstavka 20.c člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o določitvi stopnje članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 101/99 in 54/00) se sprejmeta.
2. Izvrševanje drugega odstavka 20. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije in 7. točke sklepa o določitvi članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Pobudnici izpodbijata drugi odstavek 20. člena, 20.b člen in prvi odstavek 20.c člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS) ter sklep o določitvi članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 (v nadaljevanju: sklep). Drugi odstavek 20. člena ZGZS omogoča, da izterjavo obveznega članskega prispevka opravi Davčna uprava Republike Slovenije. Člen 20.b določa kriterije za določitev višine članskega prispevka, prvi odstavek 20.c člena pa določa osebe, ki nadzorujejo določitev članskega prispevka in porabo tako pridobljenih sredstev. Izpodbijani sklep predstavlja izvedbo 20. člena ZGZS. Pobudnici predlagata, naj ustavno sodišče izpodbijane zakonske določbe razveljavi, izpodbijani sklep odpravi in do končne odločitve zadrži izvrševanje drugega odstavka 20. člena ZGZS in 7. točke sklepa. Po tej točki obračunavanje, pobiranje in izterjavo članskega prispevka zavezancev izvaja za račun Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) Davčna uprava Republike Slovenije ob uporabi zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 – ZDavP). Predlog za zadržanje izvršitve pobudnici utemeljujeta s tem, da prepustitev izterjave Davčni upravi pomeni izvršitev odločbe pred njeno pravnomočnostjo, postopki za vrnitev preveč plačanih javnih dajatev pa naj bi bili dolgotrajni. To naj bi še posebej obremenjevalo podjetja, ki poslujejo z izgubo ali z minimalnim dobičkom. Prva pobudnica je samostojna podjetnica posameznica, druga pa družba z omejeno odgovornostjo.
2. O predlogu za začasno zadržanje se je v danem roku izjavila Gospodarska zbornica Slovenije. Meni, da predlog ni utemeljen. Prihodki iz članskega prispevka naj bi predstavljali med 81% in 85% vseh prihodkov GZS. Vsako poseganje v obveznost plačevanja članskega prispevka bi lahko ogrozilo njen obstoj. Na podlagi pogodbe z Davčno upravo Republike Slovenije naj bi se že izvajalo pobiranje članskega prispevka od samostojnih podjetnikov posameznikov. Zadržanje izvajanja ZGZS v tem delu bi za GZS pomenilo nestabilno financiranje in s tem povezane velike težave v poslovanju in pri opravljanju njene funkcije, zavezancem pa na drugi strani ne bi koristilo, temveč le povečalo stroške izterjave.

3. Ustavno sodišče je pobudi sprejelo. V postopku za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zakona in postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa bo presodilo, ali obstoji zatrjevano neskladje z ustavo oziroma zakonom.
4. Po določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
5. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala. Po navedbah GZS je pogodba z Davčno upravo Republike Slovenije že sklenjena za izterjavo članskega prispevka od samostojnih podjetnikov posameznikov. Zadržanje izvrševanja drugega odstavka 20. člena ZGZS in točke 7 sklepa ter s tem izpolnjevanje te pogodbe pomeni zato le začasno odložitev možnosti, da GZS v primeru nepravočasnega plačila obveznosti pride do hitrejše izterjave. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo celo do neutemeljene izterjave prispevkov. Iz ZGZS namreč ne izhaja, kdo izdaja odločbe o odmeri članskega prispevka, kakšno pravno pot imajo zavezanci na razpolago v primeru nezakonitosti ali nepravilnosti odmere in ali imajo možnost izterjati neutemeljeno plačano obveznost. Po tehtanju škodljivih posledic, ki bi lahko nastale v enem oziroma v drugem primeru, je ustavno sodišče odločilo, da se izvrševanje drugega odstavka 20. člena ZGZS in točke 7 sklepa zadrži.

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.