Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 8. in 17. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 6/95, 6/96, 53/96, 13/98 in 84/00) ter 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Lenart na 14. seji dne 27. 7. 2000 sprejel

S tem aktom Občina Lenart (v nadaljevanju: koncedent) določa predmet in pogoje za oddajo koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo in izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart.
Odlok določa predvsem:
1. dejavnost, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) in območje njenega delovanja;
2. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe (v nadaljevanju: koncesionar);
3. javna pooblastila koncesionarju;
4. splošne pogoje za izvajanje javne službe;
5. začetek in čas trajanja koncesije;
6. način financiranja javne službe;
7. način dodelitve koncesije;
8. nadzor nad izvajanjem koncesije;
9. prenehanje koncesijskega razmerja;
10. druge pogoje za izvajanje koncesionirane javne službe.

Predmet koncesije je izgradnja objektov in naprav ter izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Lenart.

Koncesija zajema:
– izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave po sistemu BOT (izgraditi, obratovati, predati);
– izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda za čas trajanja koncesije.
Koncesijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in nove čistilne naprave se izvede na podlagi prostorskoizvedbene in projektno tehnične dokumentacije koncesionarja, ki jo predhodno sprejme oziroma potrdi koncedent.
Koncesija za izvajanje javne službe zajema izvajanje javne službe zajema izvajanje z že izgrajenimi objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda ter z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ki jih bo zgradil koncecionar.

Koristniki koncesionirane dejavnosti službe javne službe so občani ter fizične in pravne osebe v Občini Lenart.
Uporabniki koncesionirane dejavnosti so pravne osebe, fizične in druge osebe, ki so priključene ali uporabljajo koncesioniran sistem odvajanja in čiščenja odpadnih, komunalnih in padavinskih voda v Občini Lenart.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, konzorcij z določenim nosilcem ali kapitalska družba (v kateri je lahko udeležen tudi javni kapital), če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. Koncesionar je lahko tudi tuja pravna oseba, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Koncesionar mora poleg z javnim razpisom določenih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da ima zadostne izkušnje in reference pri projektiranju, graditvi, upravljanju, obratovanju in vzdrževanju objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter čistilnih naprav;
– da izpolnjuje mednarodne standarde kakovosti na področju svoje dejavnosti;
– da izdela celovit projekt izgradnje komunalnega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ki mora vsebovati: celovit prikaz izgradnje kanalizacijskega omrežja po naseljih, zajetih v koncesiji, načrt izgradnje s terminsko navedbo vključevanja posameznih delov občine v sistem (faznost vključevanja);
– da predloži zaprto finančno konstrukcijo investicije, za katero vsa potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo zagotavlja koncesionar, po izgradnji pa tudi zagotavlja sredstva za vzdrževanje sistema in zagotavlja kvalitetnih storitev za končne uporabnike sistema;
– da pripravi in predloži ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev končnih uporabnikov, pri tem pa kot izhodišče upošteva veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev Republiki Sloveniji;
– da upošteva prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javne službe na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva;
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni ljudje tretji osebi, občini ali državi;
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, če bo izbran, sprejel vse obveznosti iz tega odloka – koncesijskega akta in pogoje iz razpisane dokumentacije;
– da predloži garancijo za izvedbo projekta ter garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo projekta;
– da skrbi za vzdrževanje kanalizacijskega omrežja za ves čas trajanja koncesije;
– da parafira predlog koncesijske pogodbe, da se strinja s pogoji koncedenta;
– da komunicira v slovenskem jeziku in da uporablja tehnične normative in standarde, ki jo v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.

Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja javna pooblastila:
– pravico izključnega upravljanja (izkoriščanja) in vzdrževanja objektov in naprav kanalizacijskega omrežja v Občini Lenart, ki so last koncedenta;
– pravico izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave;
– pravico oblikovati predloge svojih storitev, z upoštevanjem zakonov in uredb, ki urejajo področje koncesionirane in kontrole cen;
– pravico določati pogoje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s sprejetimi odloki in akti občine, ter zakonom.
Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.

Splošni pogoji za izvajanje koncesionirane gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih, odpadnih in padavinskih voda ter izgradnje kanalizacijskega omrežja so:
Koncesionar:
– prevzame projektiranje, izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in financiranje izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Lenart na območju, ki ga zajema koncesija, skladno z zakonom o varstvu okolja, drugimi zakoni, podzakonskimi predpisi in standardi na tem področju;
– izvaja koncesionirano dejavnost tako, da se zagotovi upoštevanje zahtev koncedenta in potreb uporabnikov;
– upravlja objekte, naprave ter sredstva kanalizacijskega omrežja v skladu s pravili dobrega gospodarja;
– omogoči priključevanja na kanalizacijsko omrežje v skladu s tehničnimi možnostmi;
– kontinuirano in kvalitetno izvaja dejavnost;
– vodi kataster objektov in naprav;
– odvaja koncesijske dajatve;
– predloži letno poročilo o poslovanju;
– omogoči strokovni in finančni nadzor na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije;
– oblikuje cene v skladu z veljavnimi predpisi, predpisi o kontroli cen in predpisi koncedenta;
– upošteva morebitne prioritete, ki jih sprejme koncedent;
– prevzame odgovornost za škodo, povzročeno koncedentu ali drugim z izvajanjem koncesionirane javne službe;
– pri fazni izvedbi izgradnje upošteva funkcioniranje objekta kot tehnološko zaokrožene celote ter predvidi vire financiranja za posamezno fazo.
Koncesija za izgradnjo kanaliazcijskega omrežja (BOT sistem) se podeli za dobo do 5 let od začetka izgradnje prve faze (prva alinea 3. člena).
Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih, kkomunalnih in padavinskih voda se podeli za dobo do 25 let, vključno z dobo izgradnje (druga alinea 3. člena).
Koncesionar, izbran za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je lahko tudi izjavalec gospodarske javne službe po končani izgradnji sistema (ni pa nujno). Koncedent se odloči o podaljšanju koncesije za izvajanje dejavnosti glede na predhodne izkušnje, ki jih je imel s koncesionarjem v prvi – pripravljalni in investicijski fazi.
Pravice in obveznosti koncedenta (občine) in koncesionarja se določijo v koncesijski pogodbi, določijo se tudi pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja za primer, če koncedent iz kakršnegakoli razloga po preteku prve (investicijske) faze ne razširi koncesijskega razmerja na izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe.

Začetek in čas trajanja koncesije se natančno opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesijsko razmerje za 1. fazo (BOT-sistem) se sklene za dobo 5 let od začetka 1. faze izgradnje kanalizacijskega sistema, za 2. fazo izvajanje gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, pa za dobo do 25 let vključno s fazo izgradnje.
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe, oziroma v skladu z njenimi določili.
Koncesija traja, dokler ne nastopi eden od razlogov iz 41. in 42. člena zakona o gospodarskih javnih službah.
Po prenehanju koncesijske pogodbe zaradi izteka roka, za katerega je bila sklenjena, omrežje in objekti neodplačno preidejo v last koncedenta.
Kolikor koncesijsko razmerje preneha po zaključku prve investicijske faze in pred iztekom roka, za katerega je bila koncesija podeljena za drugo fazo – izvajanje javne službe, omrežje in objekti odplačno preidejo v last koncedenta v skladu s pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se po njenem izteku lahko podaljša.

Viri financiranja za izgradnjo kanalizacijskega omrežja so lastna sredstva koncesionarja, mednarodni in domači bančni krediti, nepovratna sredstva in državne subvencije, lastna sredstva koncedenta, prispevki uporabnikov, takse in davki, ter drugi viri občinskega in državnega proračuna.
Koncedent je soinvestitor izgradnje kanalizacijskega omrežja v višini sredstev, ki jih zagotovi iz naslova lastnih sredstev, nepovratnih sredstev in subvencij države, taks in prispevkov.
Kolikor se za projekt pridobijo nepovratna sredstva evropskih skladov, državnega proračuna ali koncedent vloži lastna sredstva, mora koncesionar predvideti del projekta, ki se bo financiral iz pridobljenih nepovratnih sredstev. V tem primeru se ta del projekta kot zaključena celota brez odškodnine izvzame iz koncesije.
Že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki ga bo koncesionar vključil v projekt, se šteje kot lastna sredstva koncedenta.
Viri financiranja koncesionirane gospodarske javne službe so dohodki od prodaje proizvodov in storitev, ki jih v svojem imenu in za svoj račun izvaja koncesionar, in sicer po cenah in normativih, odobrenih s strani koncedenta, subvencije koncedenta, davki in takse ter drugi viri, določeni z zakonom in občinskimi akti. Koncesionar je dolžan zagotavljati gospodarsko javno službo na dolgi rok z najnižjimi stroški, oziroma pri dani ceni zagotavljati višjo raven javne službe.

Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene enote proizvoda ali storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
Koncesijska dajatev se lahko plačuje tudi v fiksnem – enkratnem znesku v odvisnosti od vrednosti investicije.
V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja obvezne javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov tudi odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.

Koncesija bo v skladu s 36. in 37. členom zakona o gospodarskih javnih službah podeljena na podlagi javnega razpisa.
Javni interes se opravi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah in ob smiselni uporabi postopka po zakonu o javnih naročilih.
Javni razpis mora vsebovati navedbe o predmetu koncesije, pogojih za koncesijo, elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis, začetku in trajanju koncesije, zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi ponudnik, roku za prijavo, roku za izbor koncesionarja, roku v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru in o odgovorni osebi za dajanje informacij.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, povezane s posegi v prostor in opravljati druge investitorske posle.

Koncedent si pridržuje pravico, da glede na javni interes, ne sklene koncesijske pogodbe z nobenim od ponudnikov.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom in tem odlokom.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine Lenart.
Župan o poteku koncesije in o sklenitvi koncesijske pogodbe obvešča občinski svet.

Nadzor nad izvajanjem koncesije v skladu z določbami koncesijske pogodbe opravlja občinska uprava oziroma po županu pooblaščena strokovna oseba ali institucija.
Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba.

Koncesijsko razmerje preneha:
– z prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije.
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če je pogodbeni stranki pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšata,
– z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni roki in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe, se določijo v koncesijski pogodbi.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa prevzame vse objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil. Način, obseg in pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v dejavnosti,
– zaradi ponovljenih in dokaznih grobih kršitev zakonskih predpisov in določil te pogodbe,
– če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta,
– če v izvajanju javne službe obračunava višje cene od dovoljenih,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija, v primeru stečaja koncesionarja,
– v drugih primerih, ki jih ugotovi občinski svet koncedenta.
Koncedent mora koncesionarju dati primeren rok za odpravo kršitev.

Koncedent mora zagotoviti koncesionarju vso pomoč za sprejem ustreznih prostorskih aktov, pridobitev potrebnih dovoljenj, pooblastil oziroma drugih aktov, potrebnih za izvedbo projekta izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave ter za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije.

Koncedent bo v primeru, ko z lastniki ali uporabniki prostora na dosežen dogovor za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav, predlagal postopek razlastitve za potrebe upravičene služnosti za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav.

Uporabniki lahko ustanovijo svet uporabnikov, ki spremlja delo koncesionirane javne službe in občasno občini posreduje oceno njenega dela.
Občinski svet mora občasno, najmanj pa enkrat na leto obravnavati delo koncesionirane javne službe ter v primeru potrebe sprejeti ustrezne ukrepe za njeno brezhibno izvajanje.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta.
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivosti okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Rok, v katerem bo koncesionar pričel z izvajanjem koncesionirane dejavnosti po tem odloku in način prevzema javne službe se določita s koncesijsko pogodbo.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.