Na podlagi 57. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00), 1. člena zakona o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96) in revidiranega poročila za leto 1999 je Vlada Republike Slovenije na 18. seji dne 28. 9. 2000 pod točko 3B sprejela

S tem aktom zagotovi ustanovitelj Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, da bo ta sklad nadaljeval z delom kot javna ustanova z imenom Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Vlada Republike Slovenije.
Sklad sodi v delovno področje ministrstva, pristojnega za kulturo.

Namen sklada je, da zagotavlja, v skladu z nacionalnim kulturnim programom, ki določa cilje kulturne politike, strokovno in organizacijsko podporo za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem in finančnimi sredstvi, ki jih ustanovitelj zagotavlja za sofinanciranje programov in projektov na področju dela sklada.
Na osnovi pogodbe z lokalno ali samoupravno skupnostjo avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko opravlja sklad tudi posamezne naloge iz prejšnjega odstavka za te skupnosti.
Poleg nalog s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti lahko sklad na osnovi posebne pogodbe z lokalno skupnostjo prevzame tudi naloge podpiranju in organizaciji vseh drugih kulturnih dejavnosti in prireditev.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, ima za uresničevanje ciljev kulturne politike pristojnosti, da nadzira usklajenost delovanja sklada z vidika teh ciljev in spremlja ter ocenjuje njihovo doseganje.

Sklad opravlja naslednje naloge:
– spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;
– zbira predloge za financiranje in sofinanciranje programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z javnimi razpisi;
– opravlja razdelitev in prenos nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti;
– sklepa z izbranimi izvajalci teh programov in projektov pogodbe o (so)financiranju;
– nadzoruje porabo javnih sredstev;
– zagotavlja strokovno-organizacijsko pomoč kulturnim društvom oziroma njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih kulturnih dejavnosti;
– zagotavlja pomoč lokalnim skupnostim pri zagotavljanju pogojev za izvedbo kulturnih prireditev na območju izpostav;
– zagotavlja administrativno-strokovno pomoč zvezam kulturnih društev, ki opravljajo skupne naloge za svoje članice;
– načrtuje in izvaja sodelovanje s tujimi sorodnimi organizacijami;
– skrbi za izobraževalne programe s kulturnega področja;
– promovira dosežke s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in posreduje kulturno produkcijo;
– podeljuje priznanja za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture;
– izdaja publikacije s svojega delovnega področja;
– izvaja naloge na podlagi pogodb z lokalnimi skupnostmi;
– podeljuje priznanja za uspešno delo na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;
– izvaja druge naloge s svojega delovnega področja.
Sklad opravlja te naloge v naslednjih dejavnostih:
– O/91.3: Dejavnost drugih organizacij, od tega:
– O/91.33 Dejavnost drugih organizacij, d.n.;
– O/92.1: Filmska in video dejavnost, od tega:
– O/92.11 Snemanje filmov in video filmov,
– O/92.12 Distribucija filmov in video filmov,
– O/92.13 Kinematografska dejavnost;
– O/92.3: Druge razvedrilne dejavnosti, od tega:
– O/92.31 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– O/92.32 Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– O/92.34 Druge razvedrilne dejavnosti, d.n.;
– O/92.5: Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, od tega:
– O/92.522 Varstvo kulturne dediščine;
– M/80.4: Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje, od tega:
– M/80.42 Drugo izobraževanje,
– M/80.422 Drugo izobraževanje, d. n.;
– K/72.4: Dejavnosti, povezane z bazami podatkov, od tega:
– K/72.40 Dejavnosti, povezane z bazami podatkov;
– K/70.3: Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi, od tega:
– K/70.32 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi;
– DE/22.1: Založništvo, od tega:
– DE/22.11 Izdajanje knjig,
– DE/22.13 Izdajanje revij in periodike,
– DE/22.14 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa;
– DE/22.3: Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, od tega
– DE/22.31 Razmnoževanje zvočnih zapisov,
– DE/22.32 Razmnoževanje video zapisov,
– DE/22.33 Razmnoževanje računalniških zapisov.
Sklad lahko na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo oziroma s samoupravno skupnostjo avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji opravlja naloge iz prejšnjega odstavka tudi zanjo.

Ime javnega sklada je: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Sedež sklada je: Štefanova 5, Ljubljana.

Organa sklada sta:
– nadzorni svet
– uprava.

Nadzorni svet ima devet članov.
Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov, in sicer tako, da so upoštevani enakomerna regionalna sestava in enotni slovenski kulturni prostor ter zastopanost vseh kulturnih dejavnosti s področja dela sklada. Vlada imenuje štiri člane nadzornega sveta na predlog zvez ljubiteljskih kulturnih društev, pet članov pa neposredno, pri čemer štiri na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo in enega na predlog ministra, pristojnega za finance.
Mandat članov nadzornega sveta traja pet let.
Člani nadzornega sveta izvolijo izmed sebe predsednika.

Nadzorni svet:
– sprejema v skladu s cilji nacionalne kulturne politike poslovno politiko sklada, zlasti razvojni načrt ter poslovni in finančni načrt;
– skrbi, da deluje sklad v javnem interesu in nadzira izvajanje sprejete poslovne politike sklada;
– sprejema poslovno poročilo sklada;
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja in organizaciji sistema notranje kontrole;
– imenuje in razrešuje upravo;
– daje soglasje upravi k imenovanju članov strokovno-programskih komisij;
– sprejema v soglasju z ustanoviteljem pravilnik o kriterijih in postopku za podeljevanje priznanj na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;
– daje ustanovitelju in upravi sklada predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;
– odloča o disciplinskih zadevah na drugi stopnji;
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali ustanovitvenim aktom.
Razvojni, poslovni in finančni načrt ter poslovno poročilo veljajo, ko da nanje soglasje ustanovitelj.
Nadzorni svet pošlje ustanovitelju poslovno poročilo najkasneje do konca februarja za preteklo leto in mu predlaga potrebne ukrepe.
Nadzorni svet lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada.
Uprava mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada.

Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost sklada.
Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov, skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.
Člani nadzornega sveta so ustanovitelju odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi s poslovanjem sklada.
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu in tem aktu.

Predsednik nadzornega sveta mora sklicati seje redno, sejo pa mora sklicat tudi na zahtevo več kot polovice njegovih članov ter na zahtevo uprave sklada. Uprava sodeluje na sejah sveta na predlog predsednika sveta ali če je seja sklicana na njeno zahtevo.
Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika. Predsednik se ne more vzdržati glasovanja.
Podrobnejše določbe o delu in poslovanju nadzornega sveta sprejme nadzorni svet s poslovnikom.

Uprava sklada ima enega člana (v nadaljevanju: direktor), ki ga imenuje in razrešuje nadzorni svet sklada na podlagi javnega razpisa. Direktor sklada mora:
– imeti najmanj visoko izobrazbo;
– imeti najmanj pet let vodstvenih izkušenj;
– poznati področje dela sklada;
– Izkazati sposobnosti za organizacijo in vodenje dela;
– izkazati aktivno znanje slovenščine in še najmanj enega svetovnega jezika.
Mandat direktorja traja štiri leta brez omejitev glede ponovitev imenovanja.
Če se na razpis na delovno mesto direktorja ne prijavi nihče ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.
Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vendar največ za eno leto, nadzorni svet imenuje vršilca dolžnosti direktorja.

Pristojnosti direktorja so:
– zastopa in predstavlja sklad in je odredbodajalec;
– organizira in vodi delo ter poslovanje sklada,
– odgovarja za zakonito, učinkovito on gospodarno ravnanje s premoženjem;
– odgovarja za zakonitost dela sklada;
– sprejema splošne akte sklada, ki so v njegovi pristojnosti,
– sprejema v soglasju z nadzornim svetom splošne pogoje poslovanja sklada in organizacijo notranje kontrole;
– predlaga nadzornemu svetu poslovno politiko, zlasti razvojni načrt ter poslovni in finančni načrt;
– imenuje v soglasju z nadzornim svetom člane strokovno programskih komisij sklada;
– sprejema na podlagi mnenja strokovno programskih komisij odločitve o (so)financiranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulture in z njimi seznanja nadzorni svet;
– sklepa pogodbe o sofinanciranju programov in projektov z izvajalci;
– poroča nadzornemu svetu o izvajanju poslovne politike sklada;
– odloča na podlagi poslovnega načrta o razporejanju sredstev sklada med letom po posameznih postavkah in o nabavi, zamenjavi in odpisu osnovnih sredstev sklada ter o nabavi in porabi obratnih sredstev;
– odobrava materialne stroške in stroške v zvezi z nadomestili stroškov sklada za službena potovanja doma in v tujino ter druge materialne in nematerialne stroške za redno delo sklada;
– opravlja naloge varnosti, obrambe in zaščite v skladu z zakonom;
– oblikuje posebne delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa za razrešitev določenih vprašanj ter jim opredeli naloge;
– izdaja sklepe s področja delovnih razmerij;
– imenuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
– odloča o razporejanju delavcev k določenim nalogam oziroma na posamezna delovna mesta;
– ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca;
– odloča o disciplinski odgovornosti delavcev in izreka disciplinski ukrep javnega opomina in denarne kazni, če svojih pooblastil ne prenese na določenega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, oziroma predlaga uvedbo disciplinskih postopkov v skladu z zakonom;
– opravlja druge naloge, določene z drugimi splošnimi akti sklada, zakoni in drugimi predpisi.

Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in s tem ustanovnim aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. S pooblastili lahko prenese na te delavce tudi pravico podpisovanja aktov, pogodb in listin, kakor tudi za zastopanje sklada pred sodiščem in drugimi organi.

Direktor je lahko predčasno razrešen na njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, ustanovitvenem aktu in pravilih sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 21. člena zakona o javnih skladih.
Če direktor umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen ali pa mu je potekel mandat in zaradi tega ne more zastopati in predstavljati sklada, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 11. člena.

Sklad sofinancira projekte prek javnih razpisov. Pri odločanju se uporablja postopek, ki ga sprejme na osnovi 8. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture minister, pristojen za kulturo.
Odločitve o sofinanciranju programov in projektov sprejema direktor v skladu s poslovno politiko in s splošnimi pogoji poslovanja sklada.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za kulturo.

Strokovno-programske komisije so strokovno posvetovalni organi direktorja. Predsednika in člane komisij imenuje direktor izmed posameznikov, ki so uveljavljeni poznavalci delovnega področja komisije. Komisije pripravljajo strokovne podlage za odločanje direktorja.
Direktor ima dolžnost in pravico sodelovati pri delu komisij in poskrbeti za administrativno tehnično podporo za njihovo delo.
Strokovne programske komisije imajo pravico biti obveščene glede vprašanj, o katerih so dale svoje mnenje.
Komisije imajo največ pet članov.

Člani strokovno-programskih komisij ne morejo biti hkrati člani nadzornega sveta ali v rednem delovnem razmerju s skladom.
Prav tako člani strokovno-programskih komisij med svojim mandatom ne smejo konkurirati za katerokoli obliko financiranja oziroma sofinanciranja kulturnih programov s strani sklada.
Mandat članov komisij traja do konca mandata direktorja.
Način dela in odločanja komisij določajo poslovniki komisij.

Sklad ima svojo strokovno službo, ki opravlja strokovne, organizacijske, finančne in administrativno tehnične naloge. Vodi jo direktor sklada.

Sklad ima v svoji sestavi območne izpostave, ki opravljajo naloge sklada za območje, za katerega so organizirane.
Kriteriji za organiziranje območne izpostave so:
– območna izpostava mora pokrivati zaokroženo kulturno, socialno in geografsko območje;
– območna izpostava mora imeti pogoje za organizacijo najmanj 15 celovečernih kulturnih prireditev območnega pomena letno;
– na področju območne izpostave mora delovati najmanj 15 kulturnih društev oziroma kulturnih skupin;
– območna izpostava mora imeti pogoje za organizacijo najmanj petih izobraževalnih oblik letno;
– za delo območne izpostave morajo biti zagotovljeni ustrezni prostori.
Pred ustanovitvijo območne izpostave pridobi sklad mnenje občine, kjer bo imela ta izpostava svoj sedež.
O izpolnjevanju kriterijev odloča na predlog direktorja nadzorni svet. Te pogoje mora območna izpostava izpolnjevati trajno.
Nadzorni svet lahko organizira območno izpostavo tudi v primeru, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvih štirih alinej tega člena, če ugotovi za to tehtne razloge in pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije.

Če območna izpostava ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena, sprejme nadzorni svet na predlog direktorja po predhodnem mnenju občine, kjer ima taka izpostava svoj sedež, sklep o njeni ukinitvi.

Izpostavo vodi vodja območne izpostave, ki ga na podlagi 12. člena tega akta imenuje direktor sklada po predhodnem mnenju sveta izpostave.

Pri izpostavah se ustanovijo sveti območnih izpostav, ki so posvetovalna telesa direktorja sklada. Imajo naslednje pristojnosti:
– dajejo predhodno mnenje k aktom poslovne politike sklada, ki zadevajo njihovo območje;
– dajejo predloge in pobude direktorju in nadzornemu svetu sklada za obravnavo vprašanj, ki zadevajo njihovo območje;
– dajejo predloge in pobude za sklepanje pogodb z lokalnimi skupnostmi;
– dajejo mnenje k imenovanju vodje izpostave.

Postopek konstituiranja sveta območne izpostave vodi direktor sklada.
Člane svetov imenujejo lokalne skupnosti z območja območne izpostave sklada na predlog kulturnih društev, ki delujejo v posamezni lokalni skupnosti.
V območnih izpostavah, ki delujejo na območju ene lokalne skupnosti, ima svet pet članov.
V območnih izpostavah, ki delujejo na območju več lokalnih skupnosti, le-te imenujejo v svet člane po naslednjem kriteriju:
Glede na število registriranih in aktivnih društev, ki delujejo v lokalni skupnosti:
– do 5 društev en član
– za vsakih nadaljnjih začetih 5 društev en član.
Lokalna skupnost, kjer je sedež izpostave, ima v svetu dodatno še enega člana, ki ga imenuje neposredno.
Mandat članov svetov izpostav traja štiri leta brez omejitev ponovnega imenovanja.
Način izvolitve predsednika, namestnika predsednika ter način dela in odločanja sveta določa poslovnik sveta.

Sklad pridobiva sredstva za sofinanciranje programov in projektov:
– iz sredstev državnega proračuna za kulturo, ki so namenjena ljubiteljski kulturni dejavnosti,
– iz sredstev, ki jih namenijo občine,
– iz lastnih prihodkov,
– iz dotacij in sponzoriranja in
– iz drugih virov.
Ustanovitelj zagotavlja denarna sredstva za delo sklada za:
– izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih, in za izplačilo sejnih in drugih povračil članom nadzornega sveta;
– za kritje splošnih materialnih stroškov;
– za opremo in poslovne prostore.

Sklad upravlja
– z namenskim premoženjem,
– z nepovratnimi sredstvi, ki jih dobi iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih skupnosti za opravljanje prenosa teh sredstev na izvajalce kulturnih programov in projektov,
– s sredstvi za svoje delo.
Vrednost namenskega premoženja glede na poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 je 19,718.511 SIT. To premoženje sestavljajo kratkoročne terjatve in druge terjatve, kratkoročne finančne naložbe, vrednostni papirji in denarna sredstva.
Vrednost sredstev za delo glede na poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 je 45,328.623 SIT in je sestavljeno iz opreme, nematerialnih naložb, terjatev do občin za sredstva za delo in drugih terjatev za sredstva za delo ter terjatev do delavcev.

Sklad vodi poslovne knjige in poslovna poročila, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja računovodska poročila v skladu z zakonom o računovodstvu in zakonom o javnih financah ter s predpisi izdanimi na njuni podlagi.

Delavci jamčijo poslovno tajnost v svojem imenu ter odgovarjajo za morebiten prenos informacij, ki imajo značaj poslovne tajnosti, tudi za tretje osebe.
Za poslovno tajnost se štejejo dokumenti in podatki, ki so po svoji naravi zaupni in predstavljajo tajnost poslovanja, ter informacije o rezultatih dela in poslovanja, če bi lahko njihova dostopnost škodila interesu in ugledu sklada.

Sklad seznanja javnost z rednimi objavami prireditev v sredstvih javnega obveščanja in informacijami o svojem delu.

S splošnimi akti sklad ureja:
– splošne pogoje poslovanja;
– organizacijo sistema notranje kontrole;
– notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest;
– delovna razmerja;
– disciplinsko in odškodninsko odgovornost zaposlenih;
– finančno poslovanje.

Do sprejema zakona, ki bo urejal položaj javnih uslužbencev, se za zaposlene v skladu uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj zaposlenih v javnih zavodih in določbe ter količniki zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96), ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih.

Naloge direktorja po določbah tega ustanovnega akta opravlja do poteka svojega mandata direktor Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Do imenovanja članov nadzornega sveta opravljajo naloge nadzornega sveta člani dosedanjega upravnega odbora.

Člani strokovno programskih komisij, ki delujejo na dan uveljavitve tega akta, opravljajo naloge do poteka svojega mandata.

Člani svetov območnih izpostav opravljajo naloge do poteka svojega mandata.

Splošne akte iz 25. člena je potrebno sprejeti najkasneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega akta. Do tedaj se uporabljajo določbe veljavnih splošnih aktov, ki niso v nasprotju s tem aktom.

Poslovne knjige se začnejo voditi v skladu s tem ustanovitvenim aktom s pričetkom novega poslovnega leta 1. januarja 2001.

Z dnem, ko začne veljati ta akt, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot pravni naslednik Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, prevzame vse njegove pravice in obveznosti.

Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa začne z dnem sprejema.