Na podlagi 57. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) je Vlada Republike Slovenije na 18. seji dne 28. 9. 2000 pod točko 4F sprejela
U S T A N O V I T V E N I A K T
Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev)
Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pravni prednik), ustanovljen z zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) dne 2. julija 1993, se s tem ustanovitvenim aktom preoblikuje v javni finančni sklad (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2. člen
(ustanovitelj)
Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
Pravice in odgovornosti ustanovitelja sklada izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Ministrstvo, pristojno za področje delovanja sklada je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
3. člen
(organizacijska oblika in pravna sposobnost)
Sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in s tem aktom.
Sklad pridobi pravno sposobnost z dnem vpisa v sodni register.
4. člen
(ime)
Ime sklada je: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad.
Skrajšano ime je: Eko sklad, j.s..
5. člen
(sedež)
Sedež sklada je v Ljubljani.
Naslov sklada je: Trg Republike 3, 1000 Ljubljana.
Sprememba naslova ne pomeni spremembe ustanovitvenega akta.
6. člen
(znak in žig)
Sklad bo pri svojem poslovanju poleg firme uporabljal storitveni znak, zaščiten s storitveno znamko, prijavljeno pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine.
Sklad ima žig pravokotne oblike. Žig vsebuje ime oziroma skrajšano ime sklada, njegov znak in sedež.
II. NAMEN IN POSLOVANJE SKLADA
7. člen
(namen)
Sklad v okviru dejavnosti iz 8. člena tega akta opravlja naloge spodbujanja razvoja na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami financiranja in spodbujanja razvoja na področju varstva okolja.
Sklad opravlja naloge iz prejšnjega odstavka skladno z nacionalnim programom varstva okolja in s skupno okoljsko politiko Evropske unije, ki se nanaša na Republiko Slovenijo.
8. člen
(dejavnosti)
Dejavnosti sklada kot specializirane finančne organizacije za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in financiranje okoljskih naložb so:
– kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,
– izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,
– pridobivanje deležev in delnic pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za okoljevarstvene namene,
– finančno in drugo posredništvo v zvezi z okoljskimi naložbami,
– upravljanje s sredstvi državnega proračuna in Evropske unije, namenjenimi okoljskim naložbam,
– izdelovanje in priprava razpisov, sklepanje pogodb, izvedba plačil projektov pomoči Evropske unije in nadzor nad namensko in pravilno porabo sredstev,
– opravljanje tehničnih in strokovnih opravil v zvezi s financiranjem okoljevarstvenih naložb iz sredstev državnega proračuna, Evropske unije in drugih domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb in držav,
– izdelovanje in posredovanje programov financiranja okoljevarstvenih naložb ter drugo ekonomsko in finančno svetovanje, tehnična pomoč in usposabljanje,
– izdajanje in organizacija izdaj vrednostnih papirjev ter hrambe, trgovanja, posredovanja, upravljanja in posredniških poslov z vrednostmi papirji in drugimi sredstvi,
– promoviranje novih in v praksi uspešno preizkušenih tehnologij in izdelkov varstva okolja,
– vodenje baz podatkov o programih in potrebnih okoljevarstvenih naložbah, stopnji pripravljenosti posameznih projektov in razpoložljivih sredstvih za njihovo uresničitev,
– obveščanje javnosti in javne predstavitve sklada ter organiziranje izobraževanja investitorjev in
– druge dejavnosti povezane z okoljevarstvenimi naložbami.
Sklad lahko opravlja dejavnosti iz prejšnjega odstavka tudi, če te niso vezane na upravljanje z namenskim premoženjem.
Dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki jih opravlja sklad, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99) razvrščene:
– L / 75.11 Dejavnost uprave,
– J/ 65.22 Drugo kreditno posredništvo,
– J / 65.2 Drugo finančno posredništvo,
– J / 65.23 Drugo finančno posredništvo, d.n.,
– J / 66.03 Druga zavarovanja, razen življenjskega,
– J / 67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom,
– J / 74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje,
– K / 74.84 Druge poslovne dejavnosti,
– K / 72.400 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami.
III. NAMENSKO PREMOŽENJE
9. člen
(vrednost namenskega premoženja)
Vrednost namenskega premoženja znaša 15.422.693 tisoč SIT.
Premoženje iz prejšnjega odstavka se vpiše v sodni register.
10. člen
(vrste namenskega premoženja)
Za namensko premoženje iz 9. člena tega akta štejejo sredstva pravnega prednika iz naslova:
– posojil, danih za namene varstva okolja (posojil strankam, ki niso banke),
– terjatev do bank za dane kratkoročne depozite (posojil bankam) in
– tržnih vrednostnih papirjev.
IV. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV SKLADA
11. člen
(dodatno namensko premoženje)
Vrednost namenskega premoženja se lahko poveča.
Viri za povečanje vrednosti namenskega premoženja so sredstva:
– pridobljena na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij,
– pridobljena na podlagi podeljenih koncesij za republiške javne službe na področju ravnanja z odpadki,
– pridobljena na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor,
– pridobljena z donacijami in darili domačih in tujih oseb ter tujih držav,
– pridobljena na podlagi zakona o republiškem proračunu in
– ki jih ustanovitelj nameni za doseganje namena sklada.
12. člen
(povečanje vrednosti namenskega premoženja)
Vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada in na podlagi evidenc o pridobljenih sredstvih iz prejšnjega člena določi obseg povečanja vrednosti namenskega premoženja.
13. člen
(pozitivni rezultat upravljanja)
Presežek prihodkov nad odhodki se razporedi v:
– namensko premoženje in
– sredstva za delo sklada.
Delež sredstev za namen iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka določi vlada na predlog nadzornega sveta ob obravnavi poslovnega poročila sklada.
14. člen
(negativni rezultat upravljanja)
Za presežek odhodkov nad prihodki (primanjkljaj) se:
– zmanjša vrednost namenskega premoženja ali
– zagotovi dodatno namensko premoženje.
O pokrivanju primanjkljaja odloči vlada na predlog nadzornega sveta sklada ob obravnavi poslovnega poročila sklada.
V. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA
15. člen
(upravljanje namenskega premoženja)
Sklad mora zagotavljati ločeno vodenje sredstev za vplačila in izplačila iz naslova namenskega premoženja preko posebnega denarnega računa.
Sklad loči namensko premoženje od sredstev za delo tako, da ob uveljavitvi tega sklepa:
– obstoječi žiro račun št. 50100-627-7566 uporablja kot poseben denarni račun namenskega premoženja za sprejemanje vplačil in opravljanje izplačil iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in
– odpre nov žiro račun za poslovanje s sredstvi za delo.
Sklad lahko za opravljanje servisiranja kreditiranja naložb varstva okolja sklepa pogodbe z bankami samo v svojem imenu in za račun namenskega premoženja.
V primeru iz prejšnjega odstavka sklad zagotavlja ločeno spremljanje poslovanja z namenskim premoženjem oziroma denarnega toka tega premoženja na posebnih podračunih in jih evidentira v svojih poslovnih knjigah in poslovnih poročilih na osnovi mesečnih zbirov.
Za naložbe namenskega premoženja v posojila, bančne depozite in vrednostne papirje se uporabljajo določbe 29. do 36. člena zakona o javnih skladih (v nadaljnjem besedilu: ZJS).
16. člen
(zadolževanje)
Sklad se lahko zadolžuje samo na način in pod pogoji, ki jih določa 37. člen ZJS.
17. člen
(omejitve pri kreditiranju)
Poleg določb o obvladovanju kreditnih tveganj iz 39. do 42. člena ZJS in internih meril za razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk po tveganosti mora sklad pri dodeljevanju kreditov oziroma poroštev in drugih oblik pomoči iz namenskega premoženja upoštevati tudi naslednje omejitve:
– največji možen posamezen kredit, izdano poroštvo oziroma druga oblika pomoči eni osebi ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada,
– skupni obseg zadolženosti posamezne osebe do sklada ne sme presegati 20% vrednosti namenskega premoženja.
VI. UPORABA SREDSTEV NAMENSKEGA PREMOŽENJA
18. člen
(uporaba sredstev)
Sredstva namenskega premoženja sklada se lahko uporabljajo samo za namene oziroma dejavnosti iz 7. oziroma 8. člena tega akta in za kritje odhodkov nastalih iz naslova teh dejavnosti.
Okvirni obseg načrtovanih odhodkov v koledarskem letu za vsak posamezen namen se določi s finančnim načrtom sklada.
O prerazporeditvah med posameznimi nameni na predlog uprave sklada odloča nadzorni svet sklada.
VII. SREDSTVA ZA DELO
19. člen
(sredstva za delo)
Sredstva za delo sklada so neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva ter denar v blagajni in na žiro računu pravnega prednika. Njihova vrednost je 97,421.000 SIT.
20. člen
(zagotavljanje sredstev za delo)
Sredstva za delo sklada zagotavlja ustanovitelj.
VIII. UVELJAVLJANJE PRAVIC
21. člen
(splošni pogoji poslovanja)
Pogoji kreditiranja oziroma dajanja poroštev in drugih oblik pomoči iz 7. oziroma 8. člena tega akta, kriterije in merila za določitev vrstnega reda upravičencev do teh sredstev in merila za določitev namenske rabe teh sredstev in vsebino pravic in obveznosti sklada in upravičencev do teh pomoči, se določijo s splošnimi pogoji poslovanja sklada.
22. člen
(pristojnost in postopek odločanja)
O posamičnih stvareh iz pristojnosti sklada odloča uprava sklada oziroma druga oseba, pooblaščena za odločanje z aktom o notranji organizaciji sklada.
Za odločanje o stvareh iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
O pritožbi zoper odločitev sklada odloča pristojno ministrstvo.
23. člen
(zahteva za uveljavitev pravic)
Postopek iz prejšnjega člena se začne na zahtevo upravičenca.
Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži na posebnem obrazcu. Vsebina obrazca zahteve se v skladu s splošnimi pogoji poslovanja določi z vsakokratnim javnim razpisom.
24. člen
(plačilo stroškov)
Za spise in dejanja v postopku iz 22. člena tega akta se plačuje taksa v skladu z zakonom.
Za ostale storitve sklada upravičenec plača nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom.
25. člen
(obveznost objav)
Splošni pogoji poslovanja, javni razpisi za uveljavljanje pravic in tarifni pravilnik za opravljanje storitev se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
IX. UPRAVLJANJE SKLADA
26. člen
(pristojnosti vlade)
Vlada odloča o:
– imenovanju in razrešitvi članov nadzornega sveta in uprave,
– povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja,
– razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– zadolževanju sklada, ki presega obseg zadolženosti določen v drugem in tretjem odstavku 37. člena ZJS in
– drugih zadevah, določenih z zakonom in s tem aktom.
K poslovnemu načrtu, finančnemu načrtu in poslovnemu poročilu sklada daje vlada soglasje.
Vlada lahko v skladu z zakonom odpravi vsako razpolagalno dejanje, ki je v nasprotju z namenom iz 7. oziroma 8. člena tega akta.
X. ORGANI SKLADA
27. člen
(organi)
Organa sklada sta nadzorni svet in direktor sklada, ki opravlja naloge uprave sklada.
28. člen
(nadzorni svet)
Nadzorni svet ima predsednika in štiri člane, za katere ne smejo biti podane ovire iz petega odstavka 15. člena ZJS.
Predsednik nadzornega sveta je po svoji funkciji minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister). Predsednika nadzornega sveta v času njegove odsotnosti zamenjuje eden izmed članov, ki ga določi predsednik.
Člane nadzornega sveta na predlog ministra imenuje vlada, in sicer enega predstavnika:
– pristojnega ministrstva,
– ministrstva pristojnega za finance,
– iz vrst upravičencev oziroma uporabnikov storitev sklada in
– iz vrst strokovnjakov s področja varstva okolja.
29. člen
(mandat članov nadzornega sveta)
Mandat predsednika in članov nadzornega sveta traja 4 leta. Po poteku mandata so lahko člani nadzornega sveta ponovno imenovani.
Nadzorni svet lahko imenuje delovna oziroma posvetovalna telesa.
30. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
– skrbi za zagotavljanje namenskega delovanja sklada,
– sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada in jih predloži v soglasje vladi,
– daje soglasje upravi sklada k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi sklada k splošnim pogojem poslovanja,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi uprave sklada,
– daje vladi in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– pregleduje in preverja poslovne knjige in poslovno dokumentacijo,
– obravnava poročila o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja in drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada,
– daje soglasje upravi sklada za zadolževanje sklada v obsegu, določenem s tretjim odstavkom 37. člena ZJS,
– daje soglasje upravi sklada za sklepanje poslov nad vrednostjo 10,000.000 SIT,
– določa besedilo javnih razpisov za uveljavitev pravic in
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, tem aktom in drugimi predpisi.
31. člen
(odločanje nadzornega sveta)
Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina članov nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa nadzornega sveta je potrebna večina glasov vseh članov.
Nadzorni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi način dela, sklicevanje in vodenje sej ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem nadzornega sveta.
32. člen
(dolžnosti in odgovornosti nadzornega sveta)
Predsednik in člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so dolžni varovati poslovno skrivnost sklada.
Predsednik in člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti.
33. člen
(predčasna razrešitev članov nadzornega sveta)
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
– na njegovo pisno prošnjo,
– če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu oziroma tem sklepu,
– če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz prejšnjega člena ali
– če mu preneha služba oziroma funkcija v organu ali organizaciji iz 28. člena tega akta.
V primeru iz prejšnjega odstavka je član nadzornega sveta dolžan opravljati svojo funkcijo do imenovanja novega.
34. člen
(plačilo članom nadzornega sveta)
Nagrade za delo predsednika in članov nadzornega sveta se izplačujejo v obliki sejnin in povračil drugih stroškov, skladno s predpisom iz drugega odstavka 17. člena ZJS.
35. člen
(uprava)
Direktorja na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje vlada.
36. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
Za direktorja sklada je lahko imenovana oseba, ki je poslovno popolnoma sposobna in, ki ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če ta še ni bila izbrisana.
Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora direktor izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da ima najmanj univerzitetno izobrazbo,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– znanje vsaj enega svetovnega jezika,
– da ima organizacijske sposobnosti,
– da teoretično in praktično pozna poslovanje finančnih organizacij, ki se ukvarjajo s financiranjem okoljskih naložb in
– druge pogoje, določene z javnim razpisom.
37. člen
(mandat direktorja)
Direktor sklada je imenovan za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
38. člen
(pristojnosti direktorja)
Direktor:
– organizira in vodi delo ter poslovanje sklada,
– zastopa in predstavlja sklad,
– izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada, če ni v skladu z 22. členom tega akta drugače določeno,
– sprejema ukrepe za ohranjanje rentabilnosti in likvidnosti sklada in predlaga sanacijske ukrepe,
– sprejema in izvaja ukrepe za izvajanje razvojnih usmeritev s temelji poslovne politike sklada,
– s soglasjem nadzornega sveta določa splošne pogoje poslovanja in organizacijski sistem notranje kontrole,
– na zahtevo nadzornega sveta poroča o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada,
– določa interna merila za razvrščanje aktivnih in zunajbilančnih postavk po tveganosti naložb,
– predlaga sklic sej nadzornega sveta,
– daje predloge in uresničuje sklepe nadzornega sveta,
– pripravlja gradiva in sodeluje na sejah nadzornega sveta,
– s soglasjem nadzornega sveta odloča o zadolževanju sklada v obsegu, določenem v tretjem odstavku 37. člena ZJS,
– samostojno, brez predhodnega soglasja nadzornega sveta sklepa pravne posle, katerih vrednost ne presega 10,000.000 SIT in
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem aktom.
Omejitev iz trinajste alinee prejšnjega odstavka se ne nanaša na sklepanje pogodb za razpolaganje s prostim namenskim premoženjem v skladu z omejitvami iz zakona in tega akta.
39. člen
(predstavljanje in zastopanje)
Direktor zastopa in predstavlja sklad v pravnem prometu samostojno in brez omejitev, razen v primeru iz trinajste alinee prejšnjega člena.
Sporočila javnosti posredujeta predsednik nadzornega sveta ali direktor oziroma druga, za to pooblaščena oseba.
40. člen
(omejitev dejavnosti)
Omejitve dejavnosti, ki jih lahko opravlja direktor sklada, se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
41. člen
(obveznosti in odgovornosti direktorja)
Direktor mora pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in je dolžan varovati poslovno skrivnost sklada.
Direktor mora zagotoviti in je odgovoren, da sklad posluje v skladu z zakonom in s tem aktom.
Direktor je odgovoren skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali nezakonitega ravnanja ali za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih obveznosti.
42. člen
(predčasna razrešitev direktorja)
Direktor je lahko predčasno razrešen, če:
– to sam zahteva,
– ne izpolnjuje nalog določenih v zakonu oziroma tem aktu ali
– ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 40. ali prejšnjega člena tega akta.
V primeru iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka razreši direktorja vlada na predlog nadzornega sveta.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ali v primeru drugačnega prenehanja mandata direktorja v skladu z zakonom opravlja njegovo funkcijo predsednik nadzornega sveta.
43. člen
(pogodba o zaposlitvi)
Na podlagi sklepa o imenovanju z direktorjem sklada sklene pogodbo o zaposlitvi predsednik nadzornega sveta.
Za pravice in obveznosti direktorja sklada do plače in drugih pravic iz delovnega razmerja se uporabljajo predpisi, ki določajo kriterije za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in predpisi, ki urejajo merila za določitev osnovne plače in za izplačilo nagrade za uspešnost poslovanja direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.
XI. ORGANIZACIJA POSLOVANJA SKLADA
44. člen
(notranja organizacija)
Notranjo organizacijo v skladu z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen ter dejavnostmi in cilji sklada, določenimi s tem sklepom, določi direktor.
Z aktom o notranji organizaciji se določi:
– notranje organizacijske enote,
– delovna področja notranjih organizacijskih enot,
– sistemizacija delovnih mest ter njihovo vrednotenje,
– pooblastila za odločanje in vodenje postopka v upravnih stvareh,
– pooblastila uslužbencev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati uslužbenci.
45. člen
(delovna razmerja)
Delovna razmerja uslužbencev sklada se urejajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, akti sklada in sklepi pristojnih organov sklada.
XII. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
46. člen
(odgovornost sklada)
Sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti, nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je sklad ustanovljen, z namenskim premoženjem.
Izvršba na namensko premoženje je dovoljena samo za zavarovanje ali poplačilo terjatve, nastale v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Za druge obveznosti sklad odgovarja upnikom s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo zagotovi ustanovitelj.
Za obveznosti, nastale pri opravljanju dejavnosti iz drugega odstavka 8. člena tega akta, odgovarja sklad s sredstvi pridobljenimi za opravljanje te dejavnosti.
47. člen
(izključitev odgovornosti ustanovitelja)
Republika Slovenija za obveznosti sklada ne odgovarja.
XIII. POSLOVNE KNJIGE
48. člen
(vodenje)
Poslovne knjige in poročila, knjigovodske in računovodske listine in poročila mora sklad voditi v skladu z zakonom o javnih financah, zakonom o računovodstvu, slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi o računovodskih postopkih, enotnem kontnem načrtu, vodenju knjig in izdelavi poročil, ki veljajo za državni proračun in posredne uporabnike proračuna.
XIV. TRAJANJE IN PRENEHANJE SKLADA
49. člen
(trajanje in prenehanje sklada)
Sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
Sklad preneha delovati pod pogoji določenimi z ZJS.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(pričetek poslovanja)
Sklad prične poslovati po določbah tega akta s 1. januarjem 2001.
51. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem pričetka poslovanja Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, po določbah tega ustanovnega akta, prenehajo veljati statut Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d. (Uradni list RS, št. 44/96 in 75/97) (v nadaljnjem besedilu: statut) in predpisi sprejeti na njegovi podlagi.
52. člen
(sredstva)
Sklad nadaljuje delo s sredstvi Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d.
Za sredstva namenskega premoženja štejejo tudi vsa sredstva kapitalskega značaja pravnega prednika, prejeta do 31. decembra 2000.
Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva in druga sredstva z dnem uveljavitve tega sklepa preidejo v last sklada. Njihova skupna vrednost v znesku 97,421.000 SIT, po stanju na dan 31. december 1999, se ob uveljavitvi tega akta prenese na račun sredstev za delo sklada.
V rezervacije za kritje morebitnih izgub sklada zaradi kreditnih tveganj po 42. členu ZJS se prenesejo vsa sredstva iz naslova rezerv in revalorizacijskega popravka rezerv pravnega prednika po stanju na dan 31. 12. 1999 v skupnem znesku 1.546,249.000 SIT.
53. člen
(uporaba določb o sredstvih za delo)
Do zagotovitve proračunskih sredstev za delo sklada iz proračuna Republike Slovenije za leto 2001 se za izplačila iz prve in druge alinee 43. člena ZJS sredstva zagotavljajo iz prihodkov od financiranja iz namenskega premoženja javnega sklada.
54. člen
(imenovanje nadzornega sveta)
Do imenovanja članov nadzornega sveta opravljajo naloge nadzornega sveta člani dosedanjega upravnega odbora sklada.
55. člen
(prenehanje funkcij)
Z dnem imenovanja predsednika in članov nadzornega sveta preneha funkcija predsednika in članov nadzornega odbora in upravnega odbora sklada.
Z dnem uveljavitve tega akta dosedanji direktor sklada nadaljuje z delom in opravlja naloge uprave do izteka mandata po določbah ZJS in tega akta.
56. člen
(prevzem uslužbencev)
Uslužbenci Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d. nadaljujejo delo na skladu na podlagi akta iz 44. člena tega akta. Do uveljavitve akta iz 44. člena tega sklepa se za pravice in obveznosti uslužbencev uporabljajo določbe pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji ter vrednotenju delovnih mest v službah Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana.
57. člen
(sprejem aktov)
Splošni pogoji poslovanja sklada, organizacija sistema notranje kontrole in drugi akti iz 17., 24. in 44. člena tega akta morajo biti sprejeti in začeti veljati najkasneje do 1. januarja 2001.
58. člen
(dokončanje javnih razpisov)
Javni razpisi za kreditiranje naložb varstva okolja, pričeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in dokončajo na način in po postopku, določenem s pravilnikom o postopkih in pogojih porabe sredstev Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (Uradni list RS, št. 75/97).
59. člen
(nasledstvo)
Z dnem, ko začne veljati ta akt, sklad kot pravni naslednik Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana, prevzame vse njegove pravice in obveznosti.
60. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa začne z dnem sprejema.
Št. 408-01/98-34
Ljubljana, dne 28. septembra 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bajuk l. r.
Predsednik
