Na podlagi 75. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o poklicni maturi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo pogoji, način in postopek opravljanja poklicne mature. S pravilnikom se določa tudi način ocenjevanja znanja, imenovanje, sestava ter pristojnosti izpitnih odborov in komisij v šolah. Ta pravilnik ureja tudi sestavo in naloge državne izpitne komisije za poklicno maturo in predmetnih izpitnih komisij za poklicno maturo.
2. člen
(veljavnost)
(1) Pravilnik velja za dijake in za odrasle (v nadaljnjem besedilu: kandidat), ki so uspešno opravili zaključni letnik izobraževanja za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (izobraževalni programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja in poklicni tečaj), uporablja pa se tudi za preizkus znanja iz splošno izobraževalnih predmetov za kandidate, ki so opravili mojstrski izpit ali so končali srednjo poklicno šolo in imajo tri leta delovnih izkušenj in se želijo vpisati v višje strokovno izobraževanje.
(2) Kandidat, ki se je prijavil k poklicni maturi, lahko zaradi nadaljevanja izobraževanja opravlja tudi maturitetni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo maturo na gimnazijah.
3. člen
(kandidati s posebnimi potrebami)
Pravila za opravljanje poklicne mature za kandidate s posebnimi potrebami določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).
4. člen
(deli poklicne mature)
(1) Poklicna matura obsega obvezni del in izbirni del.
(2) Obvezni del obsega dve izpitni enoti:
– prva izpitna enota: ustni in pisni izpit iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine za pripadnike narodnih skupnosti);
– druga izpitna enota: ustni ali pisni izpit oziroma ustni in pisni izpit iz temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta;
izbirni del obsega dve izpitni enoti:
– tretja izpitna enota: ustni in pisni izpit iz matematike ali tujega jezika po izbiri dijaka,
– četrta izpitna enota: izdelek oziroma storitev ali seminarsko nalogo oziroma temu ustrezno nalogo z zagovorom.
(3) Splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature iz prve in tretje izpitne enote so:
– slovenščina (italijanščina oziroma madžarščina za pripadnike narodnih skupnosti);
– matematika,
– tuji jezik.
5. člen
(izvajalci)
(1) Šola izvaja poklicno maturo za kandidate, ki so se izobraževali na tej šoli.
(2) Šola izvaja tudi poklicno maturo za odrasle kandidate, ki se niso izobraževali na tej šoli in preizkus znanja iz splošno izobraževalnih predmetov v obsegu poklicne mature, ki je z zakonom določen kot pogoj za vključitev v višje strokovno izobraževanje za kandidate z opravljenim mojstrskim oziroma temu ustreznim izpitom ali končano srednjo poklicno šolo in vsaj tremi leti delovnih izkušenj.
(3) Šola zagotavlja pogoje za izvedbo poklicne mature in njeno spremljanje ter vrednotenje. Opravljanje storitve oziroma izdelavo izdelka lahko šola organizira tudi v sodelovanju z delodajalci.
6. člen
(priznavanje)
Kandidatu, ki je opravil maturitetni izpit iz slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine), iz matematike oziroma iz tujega jezika ali je opravil poklicno maturo po drugem izobraževalnem programu oziroma temu ustrezen zaključni izpit po prejšnjih predpisih, se priznajo izpitne enote iz splošno izobraževalnih predmetov. Prav tako Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje določi predmete, iz katerih se priznajo uspešno opravljeni izpiti na maturi.
7. člen
(prijava)
(1) Kandidat se mora prijaviti k poklicni maturi na šoli, na kateri je vpisan, najpozneje 30 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature.
(2) Najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka kandidat priloži k prijavi spričevalo o zaključnem letniku oziroma druga dokazila, s katerimi dokaže, da izpolnjuje pogoje za opravljanje poklicne mature.
(3) Kandidatu, ki je opravil zaključni letnik oziroma poklicni tečaj v šoli, na kateri se je prijavil k poklicni maturi, ni potrebno predložiti spričevala; za te kandidate šola sama ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje za opravljanje poklicne mature.
(4) Odrasli se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Dve leti po zaključku izobraževanja pa se lahko prijavi k poklicni maturi na kateri koli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal. Če ta šola nima prostorskih in kadrovskih pogojev za izvedbo poklicne mature tudi za odrasle kandidate, ga preusmeri na drugo šolo.
(5) Če se kandidat iz opravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi v predpisanem roku, se lahko prijavi k poklicni maturi tudi najkasneje tri dni pred rokom, določenim za začetek poklicne mature. O opravičenosti razlogov odloči izpitni odbor.
8. člen
(neizpolnjevanje pogojev)
Če kandidat v predpisanem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje poklicne mature, ali iz dokazil izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice pristopiti k opravljanju izpitov. Predsednik izpitnega odbora ga v tem primeru najkasneje en dan pred začetkom opravljanja izpita obvesti, da ne more pristopiti k izpitu.
9. člen
(odjava od poklicne mature)
(1) Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka.
(2) Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku iz prejšnjega odstavka, je v tem izpitnem roku in pri tej izpitni enoti neocenjen.
10. člen
(utemeljeni vzroki)
Če kandidat iz opravičenih vzrokov ne more pristopiti k opravljanju poklicne mature ali jo prekine, mu lahko izpitni odbor v istem izpitnem roku na podlagi pisne vloge omogoči opravljanje oziroma nadaljevanje opravljanja poklicne mature.
II. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV
11. člen
(izpitni roki)
(1) Izpitni roki za opravljanje poklicne mature so: spomladanski, jesenski in zimski. Določijo se z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem ter navodili ministra.
(2) Izpitni roki iz prvega odstavka tega člena se objavijo na oglasni deski v šoli najkasneje do konca oktobra za tekoče šolsko leto.
12. člen
(objava razporeda)
(1) Šola objavi sestavo izpitnega odbora oziroma komisije ter datum in uro za posamezni izpit najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka; najkasneje 24 ur pred začetkom izpita pa objavi razpored kandidatov po prostorih.
(2) Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
13. člen
(državna izpitna komisija za poklicno maturo)
Za usklajevanje pri pripravi in izvedbi poklicne mature minister imenuje sedemčlansko državno izpitno komisijo za poklicno maturo, ki jo sestavljajo predsednik, ki je predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, ter člani, ki so predstavniki:
– Andragoškega centra Republike Slovenije,
– Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
– Državnega izpitnega centra,
– Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in
– dva predstavnika šol.
14. člen
(izpitni red in izpitni odbor za poklicno maturo)
(1) Poklicna matura poteka v skladu z izpitnim redom, ki ga določi minister.
(2) Poklicno maturo na šoli vodi izpitni odbor za poklicno maturo (v nadaljnjem besedilu: izpitni odbor).
(3) Izpitni odbor sestavljajo: predsednik, namestnik in trije člani. Predsednik izpitnega odbora je ravnatelj.
(4) Namestnika in člane izpitnega odbora imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole v začetku šolskega leta za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega leta.
(5) Administrativno – strokovna dela (vodenje ustreznih evidenc in dokumentacije in priprava poročil) za izpitni odbor opravlja tajnik, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Tajnik je prisoten na sejah izpitnega odbora.
15. člen
(naloge izpitnega odbora)
Izpitni odbor:
– imenuje izpitne komisije za posamezen izpit,
– določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu,
– določi ocenjevalce in soocenjevalce za pisni izpit,
– določi seznam tem za seminarske naloge in izdelke oziroma storitve,
– potrdi kandidatu predlog seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve ter določi mentorja,
– v skladu z izpitnim katalogom določi uporabo pripomočkov pri izpitu,
– določi in objavi dan in uro opravljanja izpita ter razpored po prostorih,
– izreka ukrepe v zvezi s kršitvami izpitnega reda,
– potrjuje ocene izpitnih komisij in ugotavlja splošni učni uspeh pri poklicni maturi,
– odloča o prilagoditvah opravljanja izpitov za dijake s posebnimi potrebami,
– določa navodila za izvedbo poklicne mature na šoli in
– sprejme poročilo o poteku in rezultatih poklicne mature.
16. člen
(izpitne komisije za prve tri izpitne enote poklicne mature)
(1) Izpit poklicne mature se opravlja pred izpitno komisijo.
(2) Izpitno komisijo za prve tri izpitne enote sestavljajo: predsednik, izpraševalec in član pri ustnem izpitu oziroma predsednik, ocenjevalec in soocenjevalec pri pisnem izpitu.
(3) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
(4) Izpraševalec oziroma ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Če to ni mogoče, je izpraševalec oziroma ocenjevalec učitelj, ki izpolnjuje pogoje za učitelja tega predmeta – lahko tudi strokovni delavec izven šole.
17. člen
(izpitna komisija za četrto izpitno enoto)
(1) Izpitno komisijo za četrto izpitno enoto sestavljajo: predsednik, mentor, ki je ocenjevalec seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve in je izpraševalec pri zagovoru, in en član.
(2) Minister lahko na predlog Državnega izpitnega centra določi še četrtega zunanjega člana izpitne komisije. Izpitna komisija lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.
(3) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik.
18. člen
(potek izpita)
(1) Kandidat mora biti pred začetkom opravljanja poklicne mature seznanjen z navodili, postopkom opravljanja izpitov, pravicami in dolžnostmi kandidata, ki so določene z izpitnim redom, in s posledicami kršitev izpitnega reda.
(2) Kandidat lahko opravlja isti dan največ en pisni izpit ali dva ustna izpita ali izdelek oziroma storitev z zagovorom ali ustni izpit in zagovor seminarske naloge.
19. člen
(pisni izpit)
(1) Pisni izpit iz splošnoizobraževalnih predmetov opravljajo kandidati sočasno na vseh šolah v državi v skladu s šolskim koledarjem.
(2) Za pisni izpit iz drugih izpitnih enot pripravi Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje navodila za pripravo izpitnih nalog in jih posreduje šolam do konca novembra tekočega šolskega leta.
(3) Pisni izpit traja najmanj 90 in največ 120 minut. Trajanje izpita se določi z izpitno polo.
20. člen
(predmetne izpitne komisije za pripravo izpitnih nalog)
(1) Za pripravo izpitnih nalog oziroma izpitnih pol za pisni izpit iz splošnoizobraževalnih predmetov imenuje minister na predlog Državnega izpitnega centra za obdobje štirih let predmetne izpitne komisije, ki jih sestavljajo predsednik in štirje člani.
(2) V predmetno komisijo so imenovani:
– za predsednika učitelj ustreznega predmeta na srednji strokovni šoli.
Za člane pa:
– dva učitelja ustreznega predmeta iz srednje strokovne šole;
– svetovalec Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za ustrezen predmet;
– visokošolski učitelj ali sodelavec ustrezne stroke.
(3) Predmetna komisija ima sedež na Državnem izpitnem centru, ki opravlja zanjo strokovne in administrativne naloge.
21. člen
(priprava nalog)
(1) Predmetna komisija pripravi vsako leto v sodelovanju z učitelji v študijskih skupinah najmanj po tri različne predloge izpitnih pol za vsak izpitni rok najpozneje do konca novembra tekočega šolskega leta in jih izroči Državnemu izpitnemu centru.
(2) Državni izpitni center izbere z žrebom izmed predlogov po eno izpitno polo in jih kot izpitno tajnost najkasneje tri dni pred začetkom izpita izroči predsedniku izpitnega odbora v zaprtih ovojnicah. Ta jih do začetka izpita hrani kot izpitno tajnost na način, da so nedostopne nepooblaščenim osebam.
22. člen
(ustni izpit)
(1) Učitelji oziroma izpraševalci najkasneje ob začetku zaključnega letnika seznanijo dijake z izpitnim katalogom in pripravijo na njegovi podlagi najkasneje do konca novembra enoten seznam izpitnih vprašanj. Izpraševalci pripravijo tudi izpitne listke s po tremi vprašanji s tega seznama. Izpitni listki so izpitna tajnost. Za vsako izpitno komisijo mora biti pripravljenih najmanj 30 izpitnih listkov oziroma 5 več, kot je kandidatov. Najmanj tri dni pred začetkom izpita izpraševalci oddajo v zaprtih ovojnicah izpitne listke predsedniku izpitnega odbora, ki jih do izpita hrani kot izpitno tajnost.
(2) Ustni izpit se prične, ko predsednik izpitne komisije pozove kandidata, naj si izbere izpitni listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno.
(3) Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Kandidat odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpraševalec lahko zastavlja kandidatu vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka.
(4) Ustni izpit lahko traja največ 20 minut.
(5) Izpitni listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat.
(6) Razpored za ustne izpite izpitni odbor objavi najmanj 24 ur pred začetkom opravljanja ustnih izpitov.
23. člen
(izpit iz četrte izpitne enote)
(1) Predlog tem in mentorjev za seminarske naloge in za izdelke oziroma storitve pripravijo učitelji, lahko pa tudi kandidati sami. Kandidati lahko predložijo kot temo tudi raziskovalno nalogo.
(2) Seznam tem in mentorjev iz prvega odstavka potrdi izpitni odbor najkasneje do konca novembra tekočega šolskega leta in z njim seznani dijake.
(3) Seminarsko nalogo ali izdelek oziroma storitev lahko kandidat opravi v času pouka, vsebino, pogoje in roke za začetek in dokončanje oziroma oddajo pa določi izpitni odbor. Zagovor seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve se začne tako, da predsednik izpitne komisije pozove kandidata, da predstavi in utemelji svoje delo. Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve.
(4) Čas za izdelek oziroma storitev v skladu z izpitnim katalogom vključno z zagovorom ne sme biti daljši kot 8 ur (po 60 minut) v enem dnevu pa največ 7 ur. Čas za izdelek oziroma storitev lahko izpitni odbor oziroma njegova komisija iz utemeljenih razlogov podaljša največ za eno uro; lahko pa odloči, da kandidat opravi le del izdelka oziroma storitve.
(5) Zagovor seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve lahko traja največ 20 minut.
III. OCENJEVANJE
24. člen
(merila za ocenjevanje)
(1) Znanje pri izpitu se ocenjuje skladno z merili in na način, kot je za posamezne izpitne enote določeno z izpitnim katalogom.
(2) Izpitni katalog lahko določi ocenjevanje v obliki točk, ki se nato spremenijo v ocene od ena (1) do pet (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, ostale pa so pozitivne.
25. člen
(ocenjevanje pri izpitu)
(1) Če posamezna izpitna enota obsega pisni in ustni izpit, se pri določanju ocene te izpitne enote, razen v primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega pravilnika, uporabi naslednja preglednica:
-------------------------------------------------------
Pisna ocena Ustna ocena
-------------------------------------------------------
I
V 1 2 3 4 5
-------------------------------------------------------
1 1 1 1 1 1
2 2 2 2 3 3
3 2 3 3 3 4
4 3 3 4 4 4
5 3 4 4 5 5
-------------------------------------------------------
Skupna ocena
(2) Pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca. Če se oceni razlikujeta, se izračuna povprečje, matematično zaokroženo navzgor.
(3) Seminarsko nalogo ali izdelek oziroma storitev oceni komisija na predlog mentorja ob upoštevanju zagovora.
(4) Predlog ocene ustnega izpita določi izpitna komisija na predlog izpraševalca. Če člani komisije s predlogom mentorja oziroma izpraševalca ne soglašajo, predsednik izvede usklajevanje. Če usklajevanje ni uspešno, člani komisije o predlogu ocene glasujejo. Če je pri glasovanju o predlogu ocene rezultat neodločen, odloči glas izpraševalca.
26. člen
(popravni izpit)
Kandidat, ki je uspešno opravil vsaj dve izpitni enoti poklicne mature, lahko v naslednjih treh zaporednih izpitnih rokih opravlja popravni izpit iz izpitnih enot, pri katerih ni bil ocenjen pozitivno.
27. člen
(določanje učnega uspeha)
(1) Oceno pri posameznih izpitnih enotah pri poklicni maturi določi izpitni odbor na predlog izpitnih komisij.
(2) Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh izpitnih enotah ocenjen pozitivno.
(3) Splošni učni uspeh pri poklicni maturi se izrazi v točkah. Določi ga izpitni odbor kot seštevek ocen vseh izpitnih enot.
(4) Izpitni odbor v primeru, da je kandidat pri treh izpitnih enotah dosegel najmanj 12 točk, vendar pri nobeni manj kot 3, in je pri preostali izpitni enoti, ki obsega pisni in ustni izpit, dosegel pozitivno oceno pri ustnem izpitu, pri pisnem pa vsaj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi, da je skupna ocena tega predmeta zadostno (2).
28. člen
(razglasitev rezultatov)
(1) Rezultati posameznega izpita so do izdaje spričevala o poklicni maturi oziroma obvestila o uspehu pri izpitu izpitna tajnost.
(2) Rezultate poklicne mature šola razglasi na slovesen način.
29. člen
(izboljšanje ocene)
Kandidat, ki je uspešno opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno iz ene ali več izpitnih enot, lahko enkrat v enem od treh naslednjih izpitnih rokov izboljšuje oceno oziroma ocene. Upošteva se boljša ocena izpitne enote.
IV. IZPITNA TAJNOST IN VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
30. člen
(izpitna tajnost)
(1) Člani predmetnih komisij, izpitnih odborov, izpitnih komisij in druge osebe, ki imajo dostop do izpitnega gradiva (izpitne naloge za pisni izpit, izpitni listki za ustni izpit, ocene do odločitve izpitnega odbora, izpitna dokumentacija), so dolžni varovati izpitno gradivo kot izpitno tajnost.
(2) Izpitne naloge za pisni izpit in izpitni listki za ustni izpit so izpitna tajnost stopnje strogo zaupno.
(3) Osebe, ki ravnajo v nasprotju z določbo iz prejšnjega odstavka, so disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorne v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
31. člen
(postopek pri kršitvi izpitnega reda)
(1) Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe:
– opomin,
– prepoved opravljanja izpita oziroma nadaljevanja izpita, če uporabi nedovoljena sredstva in pripomočke pri izpitu.
(2) Predlog za uvedbo postopka podajo nadzorni učitelji, člani izpitnega odbora oziroma njegove komisije ali drugi kandidati, ki so navzoči pri dejanju.
(3) Opomin izreče nadzorni učitelj oziroma predsedujoči tako, da kandidata v primeru kršitve opomni in to zapiše v zapisnik o poteku izpita.
(4) Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, tisti, ki je navzoč pri kršitvi, nemudoma obvesti predsednika izpitnega odbora, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi izpitnega odbora odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata.
(5) Če izpitni odbor izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, zahteva od kandidata, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita.
(6) Kandidat, ki mu izpitni odbor izreče ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, je iz te izpitne enote neocenjen.
32. člen
(pravica do vpogleda)
(1) Kandidat ima pravico, da v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z rezultatom pri poklicni maturi, pisno zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo (zapisnik o poteku izpita, ocenjevalne liste in izpitne pole).
(2) Predsednik izpitnega odbora omogoči kandidatu najkasneje v sedmih dneh po vročitvi zahtevka vpogled v izpitno dokumentacijo.
33. člen
(pravica do ugovora)
(1) Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita. Kandidat lahko vloži tudi ugovor na oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo do pisne oziroma računske napake pri ocenjevanju pisne naloge. Obrazložen ugovor v pisni obliki mora predložiti ravnatelju v treh dneh po seznanitvi z oceno. Kandidat, ki je zahteval vpogled v izpitno dokumentacijo, lahko vloži ugovor v dveh dneh po opravljenem vpogledu.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh po prejemu vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. V primeru ugovora na oceno pri pisnem izpitu imenuje komisijo, ki preveri izpitno dokumentacijo in določi oceno. V primeru kršitve postopka pri pisnem izpitu izpitni odbor razveljavi oceno in namesto nje upošteva oceno iz zaključnega letnika. V primeru utemeljenega ugovora zaradi kršitve postopka pri ustnem izpitu imenuje drugo komisijo, ki ponovno oceni znanje dijaka.
(3) Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
V. SPRIČEVALO IN POROČILO O POKLICNI MATURI
34. člen
(izdaja spričevala)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil poklicno maturo, izda šola spričevalo o poklicni maturi.
(2) Kandidatu, ki je dosegel 20 točk, se izda spričevalo o poklicni maturi s pohvalo.
(3) Kandidatu, ki ni opravil poklicne mature, izda šola obvestilo o uspehu z ocenami izpitnih enot oziroma izpitov, ki jih je opravljal.
(4) Spričevalo in obvestilo iz prejšnjih odstavkov tega člena se izdajata v skladu z določbami pravilnika, ki ureja šolsko dokumentacijo.
35. člen
(poročilo o poklicni maturi)
(1) Predsednik izpitnega odbora pošlje statistično poročilo o uspehu pri poklicni maturi najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitnem roku Državnemu izpitnemu centru, končno poročilo o poklicni maturi v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku pa do konca oktobra. Poročilo o poklicni maturi v zimskem izpitnem roku posreduje Državnemu izpitnemu centru do konca marca.
(2) Poročila vsebujejo podatke in analize v skladu z metodologijo, ki jo določi Državni izpitni center. Državni izpitni center v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo vsako leto najkasneje do konca koledarskega leta izdela poročilo o poklicni maturi za preteklo šolsko leto in ga posreduje ministru, pristojnemu za šolstvo, ministru, pristojnemu za delo, Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje ter Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(uveljavitev pravilnika)
(1) Ta pravilnik se začne uporabljati za kandidate, ki bodo opravili zaključni letnik izobraževanja leta 2002.
(2) Z začetkom uporabe tega pravilnika se za opravljanje poklicne mature prenehajo uporabljati določbe o zaključnem izpitu v pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95).
37. člen
(enakovrednost spričeval)
(1) Spričevala o zaključnem izpitu, izdana kandidatom, ki so zaključili izobraževanje po izobraževalnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe v skladu z zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 23/96 in 44/00) in so opravljali poklicno maturo po določbah o zaključnem izpitu pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81, 29/85, 10/88, 6/90 in Uradni list RS, št. 81/94 in 20/95) so enakovredna spričevalom o poklicni maturi.
(2) Kandidatom, ki so opravljali poklicno maturo kot zaključni izpit pod pogoji iz prejšnjega odstavka, izda šola na njihovo zahtevo spričevalo o poklicni maturi v skladu s pravilnikom o šolski dokumentaciji.
38. člen
(predmet kot četrta izpitna enota)
Če izpitni katalog določa kot četrto izpitno enoto ustni ali ustni in pisni izpit iz strokovno-teoretičnega ali splošnoizobraževalnega predmeta, se uporabljajo določila tega pravilnika, ki veljajo za tretjo izpitno enoto.
39. člen
(uveljavljanje pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-0234/2000
Ljubljana, dne 2. oktobra 2000.
dr. Lovro Šturm l. r.
Minister
za šolstvo in šport