Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 33/85 in 26/90), zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 24/87, 5/90, 10/91, 13/93, 66/93) ter 8. in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na 14. redni seji dne 29. 8. 2000 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa vsebina ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe na področju urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti. Določajo se pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev storitev, viri financiranja, nadzor nad izvajanjem ter drugo, kar je za normalno izvajanje te javne službe potrebno.
Na območju Občine Polzela so naslednja pokopališča:
– pokopališče Polzela,
– pokopališče Andraž nad Polzelo.
2. člen
Urejanje pokopališča in pogrebno dejavnost organizira, načrtovana in nadzorovana gospodarska javna služba. Izvaja se v skladu z zakoni, tem odlokom in tehničnimi pravili pristojnih organov države.
3. člen
Na pokopališču Občine Polzela (pokopališče Polzela in pokopališče Andraž nad Polzelo) se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki, ali če tako želijo njihovi svojci, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
V Občini Polzela opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališča Občina Polzela in zasebniki, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in obsega naslednja dela:
– urejanje dokumentacije,
– oddajanje prostorov za grob v najem,
– organizacija pogrebnih svečanosti,
– določa mesto, datum in uro pokopa praviloma v dogovoru z naročnikom in v primeri cerkvenega pokopa z župnikom, organizira in opravlja pogrebe,
– organizira in nadzira razna dela na pokopališču,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena.
II. UREJANJE POKOPALIŠČA
6. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov, zajema pa predvsem naslednja dela:
– odvoz odpadkov na odlagališča,
– košenje zelenic,
– čiščenje odpadkov in snega,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– oddajanje grobnih prostorov,
– vodenje katastra pokopališča in
– določanje posamezne zvrsti grobov.
7. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča, z razvrstitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
8. člen
Grobovi se delijo na:
– enojne grobove za eno osebo,
– družinske grobove,
– grobnice in
– žarne grobove.
Razdalja med grobovi in pokopališkimi potmi se določi s pokopališkim načrtom.
9. člen
Enojni in družinski grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 2,50 m, če to dopuščajo geološki pogoji:
– širina enojnega groba je 0,70 m do 1,50 m in dolžina do 2,20 m,
– širina družinskega groba je od 1,50 m do 2,50 m in dolžina do 2,20 m.
10. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob. Globina žarnega groba je 0,70 m, širina 0,60 m do 1 m, dolžina od 0,60 m do 1,20 m.
11. člen
Ponoven pokop v isti grob je mogoče po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let.
Mirovalna doba ne velja za žarni grob.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prinese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem pismenem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem pristojne občinske službe.
Če je grobna jama predhodno poglobljena, je ponoven pokop v isto jamo možen tudi pred pretekom 10 let. Pri odprtju groba pred pretekom mirovalne dobe, mora nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje.
12. člen
Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnih organov se opravljajo ob vsakem času. Ostali prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperature ozračja ne presegajo +10 °C.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
13. člen
Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča.
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih, oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov, izven za ta namen določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanje pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– puščanje in vodenje domače živali na pokopališče,
– odtujevanje predmetov iz tujih grobov, objektov in prostorov v območju pokopališča,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov oziroma pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem občine.
14. člen
Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov.
15. člen
Grobovi se lahko ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki v skladu z opredelitvami pokopališkega načrta. Za postavitev ograje, okvirov, pokrivnih plošč in spomenika je potrebno pridobiti soglasje upravljalca pokopališča.
Če najemnik groba postavi ali odstrani nagrobnik v nasprotju s soglasjem upravljalca mora nepravilnosti odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.
16. člen
Najemnina za grob se plačuje letno. Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav.
17. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove tako, da se s tem ne kazi kulturen izgled pokopališča.
Najemniki grobov so dolžni najmanj dvakrat letno očistiti grobove, če tega ne storijo, opravi to upravljalec na stroške najemnika groba.
18. člen
Upravljalec lahko razveljavi najemno razmerje za grob v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto;
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu;
– ob opustitvi pokopališča;
– kadar tako zahteva načrt pokopališča.
19. člen
Upravljalec pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani, in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe) v naslednjih primerih:
– če najemnina za grob ni plačana več kot tri leta;
– če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti);
– če upravljalcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena.
Upravljalec mora robnike, spomenik in drugo opremo groba hraniti na določenem prostoru šest mesecev.
20. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev ter najemnin za grobove določa Občinski svet občine Polzela. Cene navedenih storitev morajo zagotoviti pokrivanje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega in investicijskega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
Predlog cen pripravi izvajalec javne službe
21. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti iz 16. člena tega odloka, ga upravljalec opozori, da jih izpolni. Če po določenem roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
22. člen
Za vzdrževanje pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistoče, reda in miru na pokopališču skrbijo upravljalci pokopališča oziroma izvajalci storitev iz 5. člena tega odloka.
III. POKOPALIŠKE STORITVE
23. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izvajanje pokopališke dežurne službe; druge pokopališke storitve.
24. člen
Umrli naj bi ležal v mrliški veži.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Po ugotovitvi smrti se pokop prijavi upravljalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Praviloma mora preteči od smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom cerkvene skupnosti, če gre za cerkveni pogreb.
25. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe imena umrlega.
26. člen
Za izkop jame, zasip groba, prekope, prvo ureditev groba in zaščito grobov skrbi pogrebno podjetje, ki izvaja pokop umrlega.
27. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društva ali združenja, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi na določen kraj pokopališča.
Cerkvene skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje cerkvenih obredov.
28. člen
Umrlega se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju, za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
29. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
30. člen
Pokopi se opravljajo vsak delovni dan od 10. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
Uporabo mrliške vežice in obratovalni čas določa upravljalec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljalca.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
31. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna svečanost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najdražjih svojcev.
32. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča.
33. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki upravljalca. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke.
Praviloma se pogrebna svečanost odvija v sklopu mrliške vežice.
Pogrebna svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba upravljalca pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ter predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali godba s pevci, zaigra godba žalostinko, sledijo lahko cerkveni obred, poslovilni govori predstavnikov občine ali društev, nato pevci zapojejo pesem.
Po končani svečanosti v mrliški vežici se oblikuje pogrebni sprevod in izvrši pokop pokojnika.
Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice ali z določenega mesta na pokopališču.
34. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu poteka na krajevno običajen način, oziroma je naslednja:
V primeru vsakega pogrebnega obreda je na čelu pogrebnega sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato cerkveni simboli. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom. Nato se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj ali priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in ostali udeleženci.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre predstavnik cerkvene skupnosti pred krsto ali žaro s pokojnikom v prostor za cerkveni obred. Cerkveni obred pri pokopih se opravi pred ali po pogrebni svečanosti.
Na izrecno željo pokojnika ali svojcev pokojnika se cerkveni obred – maša opravi med pogrebno svečanostjo s prenosom krste ali žare pokojnika v cerkev.
35. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno pri grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj ali priznanj, državna zastava, prapori, v primeru cerkvenega obreda pa tudi njihovi zastopniki in cerkveni simboli.
Krsta umrlega ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi cerkveni obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pokopa dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
36. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
37. člen
Če pri pogrebu tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja v skladu s predpisi cerkvene skupnosti.
Med govorom, petjem in igranjem godbe ne sme zvoniti.
V. KAZENSKA DOLOČILA
38. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznujejo upravljavec pokopališča, če ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 13. člena tega odloka.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
39. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-07/001/00/AD
Polzela, dne 29. avgusta 2000.
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar, inž. gradb. l. r.
