Na podlagi 6. in 13. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/99) je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice na seji dne 29. 9. 2000 določil prečiščeno besedilo začasnega statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Prečiščeno besedilo začasnega statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije obsega: besedilo začasnega statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je začel veljati 12. 5. 2000 ter spremembe in dopolnitve začasnega statuta Kmetijsko gozdarske zbornice, ki jih je sprejel Svet Kmetijsko gozdarske zbornice na seji dne 29. 9. 2000.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je pravna oseba javnega prava. Zbornica je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za:
– varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost,
– pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Ime zbornice je: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Svet zbornice pooblašča upravni odbor za točno določitev sedeža.

Zbornica uporablja pri svojem poslovanju pečat, ki je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža.

Dejavnosti zbornice so:
– obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter daje predloge za njun skladen razvoj,
– oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike,
– oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo,
– spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo,
– daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in gozdarstvo, in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva in gozdarstva,
– opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih inštitucij,
– skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov,
– podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati,
– zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama,
– v mejah, ki jih določata zakon in ta akt, zastopa člane v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil,
– vodi seznam svojih članov,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Zbornica izvaja javna pooblastila v skladu z zakonom in predpisi.
Javna pooblastila izvaja zbornični urad v skladu z zakonom o upravnem postopku. Za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah je pooblaščen direktor zborničnega urada in osebe, ki jih pooblasti direktor zborničnega urada in ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

Člani zbornice so fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonom.
Zbornica ima obvezne in prostovoljne člane.
Natančnejše pogoje za prostovoljno članstvo določi upravni odbor zbornice.

Seznam članov vodi zbornica (zbornični urad) in ga uskladi enkrat letno.

Članstvo v zbornici preneha:
– zaradi neizpolnjevanja zakonsko določenih pogojev,
– zaradi izstopa prostovoljnega člana,
– zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe,
– zaradi izključitve prostovoljnega člana na podlagi sklepa upravnega odbora.

Pravice članov zbornice so:
– pravica voliti in biti izvoljen v organe zbornice in druge organe,
– dajanje pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– uporaba storitev zbornice,
– pravica do informiranosti glede pomembnih vprašanj s področja dela zbornice,
– sodelovanje v strokovnih odborih, projektnih in delovnih skupinah s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva za pripravo stališč zbornice in predlogov,
– udeležba na strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizira zbornica.

Obveznosti članov zbornice so:
– izvrševanje sprejetih sklepov in aktov organov zbornice,
– spoštovanje dobrih poslovnih običajev,
– redno plačevanje zborničnega prispevka.

Zbornica zastopa interese svojih članov in pri svoji organiziranosti in delovanju upošteva regionalno in panožno načelo.

Zbornica izvaja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani, na sedežih območnih enot in na sedežih izpostav območnih enot.
Organizacijske enote zbornice so območne enote, ki jih določa ZKGZ. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zbornica lahko na predlog območne enote zbornice oziroma občin organizira izpostave.

Organi zbornice so:
– svet zbornice,
– upravni odbor zbornice,
– nadzorni odbor zbornice,
– predsednik in dva podpredsednika zbornice,
– častno razsodišče zbornice,
– stalna arbitraža,
– direktor zborničnega urada.
Za preučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa.

Svet zbornice ima naslednje naloge:
– sprejema statut ter poslovnik o svojem delu in druge akte, če za sprejem teh aktov ni pristojen drugi organ zbornice,
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta, ki so hkrati predsednik in podpredsednika upravnega odbora,
– voli člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika,
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika,
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote,
– sprejema letni program dela in proračun,
– določa stopnjo zborničnega prispevka,
– obravnava in sprejema letno poročilo o delu in poročilo o finančnem poslovanju,
– obravnava poročilo nadzornega odbora o poslovanju zbornice,
– usmerja delo območnih enot.

Svet zbornice se mora sestati najmanj petkrat letno. Svet zbornice sklicuje in vodi predsednik zbornice.
Predsednik zbornice mora v 15 dneh sklicati svet, če to zahtevajo upravni odbor, nadzorni odbor ali 1/3 članov sveta zbornice.

Svet zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Sklepi sveta zbornice se sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen v primerih, ki jih določa zakon ali statut.

Pri izvajanju pristojnosti sveta zbornice ima vsak član sveta zbornice en glas.

Podrobnejše določbe o sklicu in delu sveta zbornice vsebuje poslovnik o delu sveta zbornice.

Upravni odbor zbornice šteje 20 članov, od tega:
– predsednika,
– dva podpredsednika, od katerih je eden izvoljen izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v prvi volilni skupini, drugi pa izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v drugi volilni skupini,
– trinajst članov, izvoljenih v upravni odbor zbornice po območnih enotah zbornice, v katerih so bili izvoljeni v svet zbornice,
– enega člana, ki je izvoljen izmed članov sveta zbornice, ki jih je v svet izvolila Gospodarska zbornica Slovenije,
– tri člane, ki jih svet zbornice izvoli izmed priznanih strokovnjakov, katerih strokovno, raziskovalno, pedagoško ali znanstveno delo je povezano s kmetijstvom, od katerih je eden izvoljen na predlog Zadružne zveze Slovenije.
Upravni odbor zbornice je izvršilni organ sveta zbornice in ima naslednje pristojnosti:
– vodi in organizira delo zbornice,
– opravlja personalne in finančne zadeve, kolikor te zadeve niso v pristojnosti sveta ali predsednika zbornice,
– pripravlja dnevni red za seje sveta zbornice,
– odloča o nastanku in prenehanju obveznega članstva, če se o tem pojavi dvom ali spor,
– o sprejemu in prenehanju oziroma izključitvi iz prostovoljnega članstva,
– pripravi letno poročilo o delu zbornice in ga predloži svetu,
– pripravi letni program in letno poročilo o finančnem načrtu in ga predloži svetu v sprejem,
– odloča o pogojih in osnovah za povračila stroškov in nagrade za delo predsednikom, podpredsednikom in članom sveta ter drugih organov zbornice,
– na predlog direktorja potrjuje akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zborničnega urada,
– opravlja druge naloge, ki jih določi svet.
Če je svet zbornice razpuščen,upravni odbor opravlja svoje funkcije do izvolitve novega upravnega odbora.
V času od razpustitve sveta zbornice do prve seje novoizvoljenega sveta sme upravni odbor opravljati samo zadeve, ki spadajo v redno poslovanje.

Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, ki je hkrati tudi predsednik sveta.
Sejo upravnega odbora zbornice mora predsednik sklicati tudi na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.
Upravni odbor zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov, od tega najmanj sedem članov, ki so bili izvoljeni po volilnih enotah zbornice.
Vsak član ima pri glasovanju en glas.

Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov, razen če poslovnik upravnega odbora določa drugače.

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani.
Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja.
Nadzorni odbor enkrat letno poroča svetu zbornice o poslovanju zbornice.
Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za vestno opravljanje njegovih nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k svojemu delu povabi tudi izvedence.

V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni skupini. V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice in tudi ne direktor in vodja območne enote ter njuna namestnika.

Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če se svet zbornice predčasno razpusti, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.

Nadzorni odbor se mora sestati vsaj enkrat letno.
Nadzorni odbor je sklepčen, če se seje udeleži večina članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.

Predsednika zbornice voli svet zbornice v skladu s poslovnikom.
Mandat predsednika traja štiri leta.
Po preteku mandata je ista oseba lahko ponovno izvoljena za predsednika.

Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem.

Pri zbornici deluje stalna arbitraža, ki je sestavljena iz petih članov, ki rešuje spore iz medsebojnih poslovnih odnosov med člani zbornice, med člani in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, spore glede obveznega članstva, sprejema oziroma izključitve iz članstva zbornice.

Pristojnost, postopek, sestavo in organizacijo stalne arbitraže ureja poseben splošni akt zbornice.
Člane arbitraže imenuje svet zbornice. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika stalne arbitraže.
Stroške postopka plačajo stranke v postopku.

Pri zbornici deluje tudi častno razsodišče, ki ga sestavlja pet članov.
Častno razsodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev.
Zadeve iz prejšnjega odstavka, postopek pred častnim razsodiščem in ukrepe (opozorilo, opomin in javni opomin), ki jih lahko izreče častno razsodišče, natančneje določi akt, ki ga določi svet zbornice.

Za poslovanje službe zbornice se organizira zbornični urad, ki ga vodi direktor.
Zbornični urad sestavljajo strokovne službe, ki izvajajo naloge zbornice.
Strokovne službe zbornice, ki v skladu z zakonom in predpisi izvajajo javna pooblastila in delujejo kot javna služba, so:
– kmetijsko gozdarska svetovalna služba,
– služba za selekcijo in kontrolo proizvodnje v živinoreji,
– strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin.

Pri oblikovanju stališč za posamezna strokovna področja upravni odbor zbornice ustanovi strokovne odbore in komisije.
Člane strokovnih odborov se imenuje izmed članov sveta zbornice, ki imajo večino, in drugih strokovnih delavcev, predvsem iz kmetijsko gozdarskih zavodov, univerze in drugih raziskovalnih institucij.
Odbori imajo največ deset članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika odbora, ki je član sveta zbornice, in podpredsednika odbora. Predsednik odbora je zadolžen za sklic odbora, pripravo dnevnega reda in vodenje seje.
Sklic strokovnega odbora lahko zahteva tudi predsednik upravnega odbora zbornice, kadar je potrebno rešiti predhodna strokovna vprašanja, ki jih obravnava upravni odbor zbornice.
Predsednik strokovnega odbora ima pravico k delu strokovnega odbora pritegniti zunanje strokovnjake.
Stroške za delo strokovnih odborov v letnem finančnem načrtu zagotavlja zbornica.
Upravni odbor zbornice ustanovi zlasti naslednje odbore:
– odbor za poljedelstvo,
– odbor za pridelavo vrtnin in krompirja,
– odbor za sadjarstvo,
– odbor za hmeljarstvo,
– odbor za vinogradništvo in vinarstvo,
– odbor za oljkarstvo,
– odbor za govedorejo,
– odbor za prašičerejo,
– odbor za konjerejo,
– odbor za rejo drobnice,
– odbor za perutninarstvo,
– odbor za čebelarstvo,
– odbor za ribištvo,
– odbor za gozdarstvo,
– odbor za kmetijstvo v hribovitih in gorskih predelih,
– odbor za socialno varnost in kmečko družino,
– odbor za gospodarski sistem in gospodarsko politiko,
– odbor za zakonodajo in statutarne zadeve,
– odbor za mednarodno sodelovanje in vključevanje v EU,
– odbor za sodelovanje z živilsko industrijo,
– odbor za zadružništvo,
– odbor za promocijo in stike z javnostjo,
– odbor za kmetijsko šolstvo, izobraževanje, svetovanje in znanost,
– odbor za urejanje kmetijskih zemljišč,
– odbor za sonaravno kmetovanje in varstvo kmetijskih zemljišč,
– odbor za lovstvo.

Direktorja in njegovega namestnika imenuje svet zbornice na predlog upravnega odbora zbornice.
Direktorja imenuje in razrešuje svet zbornice na predlog upravnega odbora.
Naloge direktorja zborničnega urada:
– vodi in organizira poslovanje urada,
– predstavlja urad,
– izvršuje odločitve sveta in upravnega odbora,
– pripravi organizacijo strokovnih in skupnih služb,
– razporeja delavce na delovna mesta,
– odloča o pravicah iz delovnega razmerja,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi upravnega odbora in sveta.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima univerzitetno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj.

Za poslovanje območne enote skrbi tajništvo, ki ga pod nadzorom predsednika sveta območne enote vodi vodja območne enote.

Vodjo območne enote in njegovega namestnika imenuje svet zbornice na predlog direktorja.
Vodja območne enote ima naslednje naloge:
– vodi in organizira poslovanje območne enote,
– predstavlja območno enoto,
– izvršuje odločitve sveta, upravnega odbora ter sveta območne enote,
– pripravlja organizacijo strokovnih služb,
– razporeja delavce na delovna mesta,
– odloča o pravicah iz delovnega razmerja,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi upravnega odbora in sveta.
Vodja mora imeti najmanj višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj.

Svet območne enote zbornice lahko za oblikovanje stališč in mnenj za posamezna strokovna področja ustanovi strokovne odbore in komisije.

V zbornici se v skladu z ZKGZ organizirajo območne enote s sedežem v naslednjih mestih:
– Brežice; k območni enoti Brežice spadajo naslednje občine: Brežice, Krško, Sevnica;
– Celje; k območni enoti Celje spadajo naslednje občine: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
– Ribnica; k območni enoti Kočevje spadajo naslednje občine: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
– Koper; k območni enoti Koper spadajo naslednje občine: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;
– Kranj; k območni enoti Kranj spadajo naslednje občine: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas- Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko;
– Ljubljana; k območni enoti Ljubljana spadajo naslednje občine: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova–Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Hrastnik;
– Maribor; k območni enoti Maribor spadajo naslednje občine: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
– Murska Sobota: k območni enoti Murska Sobota spadajo naslednje občine: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje;
– Nova Gorica; k območni enoti Nova Gorica spadajo naslednje občine: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno;
– Novo mesto; k območni enoti Novo mesto spadajo naslednje občine: Novo mesto, Trebnje, Mirna peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika;
– Postojna; k območni enoti Postojna spadajo naslednje občine: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
– Ptuj; k območni enoti Ptuj spadajo naslednje občine: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož;
– Slovenj Gradec; k območni enoti Slovenj Gradec spadajo naslednje občine: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Organi območnih enot so:
– svet območne enote,
– predsednik in dva podpredsednika območne enote,
– vodja območne enote.

Območne enote, ki imajo število članov do 6000, imajo 9 članov sveta (7 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz zadrug in 1 člana iz podjetij), območne enote, ki imajo 6001–12000 članov, imajo 11 članov (9 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz zadrug in 1 člana iz podjetij), območne enote, ki imajo 12001–18000 članov, imajo 13 članov (9 članov iz prve volilne skupine, 2 člana iz zadrug in 2 člana iz podjetij), območne enote, ki imajo nad 18000 članov, imajo 15 članov (11 članov iz prve volilne skupine, 2 člana iz zadrug in 2 člana iz podjetij).
Na seje sveta območne enote je redno vabljen tudi član upravnega odbora zbornice iz območne enote.

Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote,
– obravnava letni program dela in finančni plan območne enote in ga predlaga svetu zbornice,
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice,
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice in daje nanje pripombe in predloge,
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage, potrebne za razvoj kmetijstva v odnosu do lokalnih skupnosti oziroma regionalnega razvoja kmetijstva,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.

Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika območne enote zbornice.

Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.

Svet območne enote zbornice lahko zaradi skupnega reševanja določenih problemov, na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.
Organ izpostave območne enote je odbor, ki ima predsednika, podpredsednika in pet članov.
V odboru izpostave območne enote mora biti vsaj eden predstavnik druge volilne skupine.
V odbor izpostave območne enote se izvoli sedem članov.

Odbor izpostave območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in podpredsednika izpostave območne enote,
– obravnava letni program dela izpostave območne enote in ga predlaga svetu območne enote,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage glede razvoja kmetijstva na območju upravne enote in posameznih občin,
– sprejema poslovnik o svojem delu.

Volitve v svete območnih enot zbornice in odbore izpostav so tajne. Svet zbornice imenuje volilno komisijo, ki vodi potek izvedbe volitev.
Območje izpostave območne enote zbornice obsega območje upravne enote.

Za volitve v območne enote in njih izpostave se smiselno uporabljajo določbe začasnega statuta in začasnega poslovnika, ki določajo volitve v svet zbornice.

Zbornica je lastnica premoženja, sredstev in obveznosti, ki jih je pridobila na podlagi ZKGZ.

Sredstva za delo zbornice se pridobijo:
– z zborničnim prispevkom,
– s prihodki iz lastne dejavnosti,
– s sredstvi, ki jih zbornici v skladu z zakonom dodelijo država, občine in druge lokalne skupnosti,
– z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno).

Člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek.
Višina zborničnega prispevka je:
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A iz 23. člena ZKGZ 3% od osnove, vendar ne manj kot 2000 tolarjev,
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B iz 24. člena ZKGZ 1,53% od dobička iz opravljanja dejavnosti, ki se ne zmanjša za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini,
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C iz 25. člena ZKGZ 0,20% od obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu.

Za opravljanje določenih dodatnih nalog, za katere je zainteresiranih več članov zbornice, se lahko na državni ravni ter v območnih enotah zbirajo prostovoljni prispevki, s katerimi ti deli v celoti avtonomno razpolagajo.

Upravni odbor zbornice sprejema cenik storitev, ki jih zbornica posebej zaračunava. V ceniku je definirana posebna cena storitev za nečlane.

Sredstva za delo zbornice se razporedijo v skladu s sprejetim finančnim programom zbornice.
Zbornične prispevke odmerja in pobira ter v skladu s predpisi izterja zbornica, lahko pa to nalogo prenese na drugega.

Finančno poslovanje nadzoruje nadzorni odbor in svet zbornice. Zbornica razpolaga s premoženjem, ki ga ima v lasti v skladu z odločitvami sveta.

Pravice in dolžnosti delavcev ureja splošni akt, ki ga sprejme upravni odbor.

Za obračunavanje plač delavcev v zbornici in kmetijsko gozdarskih zavodih se uporabljajo predpisi o razmerjih plač v državnih organih oziroma o javnih uslužbencih.

Svet zbornice s posebnim aktom uredi pravico do denarnega nadomestila voljenim in imenovanim v organe zbornice.

Z dnem konstituiranja zbornice preide v zbornico Uprava RS za pospeševanje kmetijstva v zbornični urad in se organizira kot strokovna služba zborničnega urada.

Na podlagi 45. člena ZKGZ bo zbornica prevzela ustanoviteljske pravice nad zavodi in centri in jih organizirala kot javne kmetijsko gozdarske zavode.

Neposredna primopredaja premoženja, sredstev in obveznosti zavodov in centrov iz 45. člena ZKGZ se bo izvršila s pogodbo oziroma zapisnikom o primopredaji, sklenjenimi med ustanovitelji oziroma zavodi in zbornico.

Zbornica prenese sredstva, premoženje in obveznosti iz 45. člena ZGKZ v upravljanje kmetijsko gozdarskim zavodom.
Pravice in obveznosti zbornice do zavodov se uredijo v ustanovnih aktih zavodov.

Svet zbornice sprejema splošne akte zbornice, če zakon ne določa drugače.

Do sprejema pravilnika o postopku izvedbe volitev v svet zbornice se za izvedbo volitev smiselno uporabljajo določbe tretjega dela odloka Vlade Republike Slovenije o razpisu prvih volitev v Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 10/00 in 15/00).
Če preneha mandat članu sveta zbornice med trajanjem mandata sveta, postane član sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot.

Prve volitve v svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot se opravijo na podlagi pravilnika o postopkih za izvedbo volitev v svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot zbornice.

Začasni statut velja do sprejema statuta, ki ga sprejme svet zbornice in ko da k določbam statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zbornični prispevek, soglasje Vlada Republike Slovenije.