Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Zavodnika in drugih iz Ljubljane na seji dne 19. oktobra 2000

1. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 59/2000) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (Uradni list RS, št. 59/00) se sprejme.
2. Do končne odločitve ustavnega sodišča se izvrševanje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje zadrži.

1. Pobudniki Peter Zavodnik, Franc Mohorič, Jože Križman, Marjan Bečan, Andrej Trošt, Franc Seliškar, Ludvik Šarf, Marko Papež in Mihael Demšar izpodbijajo odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in Mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (v nadaljevanju: odlok o dolgoročnem planu) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče-Vižmarje (v nadaljevanju: odlok o PUP). Marko Papež je z vlogo z dne 15. 9. 2000 pobudo umaknil, zato ga ustavno sodišče ni štelo za pobudnika. Z odlokom o dolgoročnem planu je bilo celotno območje ŠP 6/5 Tkalnica v izmeri 5,8 ha razdeljeno na del ŠS 6/12 Brod s površino 3,8 ha in na preostanek ŠP 6/5 Tkalnica s površino 2 ha. Z izpodbijanima aktoma se je za območje ŠS 6/12 Brod spremenila namembnost, in sicer iz površin za proizvodnjo, skladišča in terminale v površino za stanovanjske in spremljajoče dejavnosti. Vsi bivši industrijski objekti na navedenem območju (bivša tkalnica in obrtna delavnica podjetja Mobilia) naj bi se porušili, na praznem kompleksu stavbnega zemljišča naj bi se zgradil nov del naselja z oznako “Pod Šmarno goro“. Pobudniki navajajo, da navedeni spremembi namembnosti obravnavanega območja sicer ne nasprotujejo, izpodbijajo pa postopek priprave in sprejemanja navedenih aktov. Izpodbijanima aktoma očitajo:
a) Postopek priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov je tekel pospešeno, saj je od javne razgrnitve do sprejetja aktov preteklo le 5 mesecev. Postopek priprave in sprejemanja obeh aktov je tekel sočasno, tako da sta bila oba akta sprejeta na isti seji mestnega sveta. Takšen postopek ni pravilen, saj bi se moral najprej sprejeti odlok o dolgoročnem planu in šele potem odlok o PUP.
b) Na obravnavanem območju je predvidena izgradnja novega naselja, zato bi moralo biti to območje urejeno z zazidalnim načrtom in ne s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Z izpodbijanima aktoma so bile tako kršene določbe 27. člena (po vsebini pa 25. člena) ZUN, ki za urejanje kompleksnih gradenj predvidevajo uporabo prostorskih izvedbenih načrtov.
c) Javna razgrnitev osnutkov izpodbijanih odlokov ni bila opravljena v skladu s 37. členom ZUN, ki predvideva razgrnitev osnutkov tudi v prizadetih krajevnih skupnostih, saj navedena osnutka nista bila javno razgrnjena v Krajevni skupnosti Vižmarje-Brod.
2. Pobudniki utemeljujejo pravni interes za vložitev pobude s tem, da so kot prebivalci naselja Brod prizadeti zaradi obsežne poselitve in načina gradnje, ki bo spremenila sociološki in kulturni značaj kraja. Kot lastniki objektov na tem območju pa so prizadeti tudi zaradi zmanjšanja njihove vrednosti, do katere bo prišlo zaradi bližine novih blokov. Zaostreni problemi komunalne in javne infrastrukture pa bodo poslabšali tudi njihovo bivalno okolje.
3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V nadaljnjem postopku bo preverilo, ali je postopek priprave in sprejemanja izpodbijanih aktov potekal v skladu z določbami 37. do 39. člena ZUN, in zlasti, ali je urejanje območja ŠS 6/12 Brod s prostorskimi ureditvenimi pogoji v skladu s 25. členom ZUN.
4. Po določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Ustavno sodišče je izvrševanje izpodbijanega akta zadržalo, čeprav pobudniki niso izrečno izkazali možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, saj takšne posledice glede na naravo izpodbijanega akta v resnici lahko nastanejo. Če izvrševanje izpodbijanega akta ne bi bilo zadržano, bi se lahko na njegovi podlagi in na podlagi lokacijske dokumentacije ter izdanih lokacijskih in gradbenih dovoljenj na obravnavanem območju začela gradnja objektov, kar bi bilo ob morebitni poznejši odpravi akta težko popraviti. Škodljive posledice bi ob morebitni odpravi izpodbijanega akta lahko nastale tudi za investitorje teh objektov, saj bi bila lahko sredstva, vložena v pripravo ali gradnjo objektov, ogrožena ali celo izgubljena.
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Lojze Ude.
Št. U-I-227/00-14
Ljubljana, dne 19. oktobra 2000.