Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Vino Brežice, d.d., Brežice, ki jo zastopa Biserka Avsec, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 26. oktobra 2000

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega stavka prvega odstavka 2. člena ter 21. člena pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (Uradni list RS, št. 3/00) se sprejme.
2. Izvrševanje pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
3. Zadržanje iz prejšnje točke izreka začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1. Pobudnica izpodbija drugi stavek prvega odstavka 2. člena in 21. člen pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček (v nadaljevanju: pravilnik). Trdi, da je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: minister) brez zakonskega pooblastila in brez zakonskih kriterijev izdal izvršilni (podzakonski) predpis, kar naj bi bilo v nasprotju s 153. členom ustave (usklajenost pravnih aktov). Zato je po njenem mnenju protiustaven celoten pravilnik in ne le izpodbijane določbe.
2. Izpodbijane določbe pravilnika naj bi po navedbah pobudnice omejevale ustavno načelo svobodne gospodarske pobude (tretji odstavek 74. člena ustave) in s tem tudi načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave), saj onemogočajo pridelovalcem vina, ki nimajo vinske kleti na območju vinorodnega okoliša Dolenjska, pridelavo vina z oznako geografskega porekla cviček. Pri tem poudarja, da so izpodbijane določbe pravilnika uredile materijo, ki bi morala biti urejena z zakonom, saj gre za posege v ustavne pravice, ki ne morejo biti predmet podzakonskega urejanja. Mnenja je, da zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 – v nadaljevanju: ZVDP), ki ureja pogoje pridelave grozdja in vina ter pravico in pogoje za uporabo oznak geografskega porekla za vino, ne določa takšne omejitve. Zaradi tega naj bi bile izpodbijane določbe pravilnika protiustavne, saj ne bi smele določati omejitev ustavnih pravic.
3. Navaja tudi, da so izpodbijane določbe pravilnika v nasprotju s 45. členom zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 – v nadaljevanju: ZPOmK), saj ji preprečujejo svobodno nastopanje na trgu, s tem pa omogočajo monopolni položaj pridelovalcem vina na določenem območju.
4. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je do sprejema izpodbijanega pravilnika lahko pridelovala vino cviček, čeprav nima vinske kleti v vinorodnem okolišu Dolenjska, ima pa v tem okolišu pogodbene pridelovalce grozdja.
5. Predlaga, naj ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvajanje izpodbijanih členov pravilnika, saj ji bo sicer nastala velika gospodarska škoda. Zaradi izpodbijanih določb ne bo več smela pridelovati vina cviček, to pa predstavlja neposreden izpad velikega dela prihodka podjetja, ki ga ni mogoče nadomestiti, posredno pa tudi izgubo pridobljenega trga, saj se bodo njegovi kupci preusmerili na druge pridelovalce.
6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: ministrstvo) v odgovoru navaja, da 42. člen ZVDP pooblašča ministra za izdajo podzakonskih predpisov. Posebej se sklicuje na osemnajsto alineo prvega odstavka, ki pooblašča ministra za izdajo predpisov, ki jih zakon posebej ne našteva, so pa potrebni za izvajanje zakona.
7. Zatrjuje, da pravilnik ne prekoračuje zakonskega pooblastila, saj so temeljna načela, pravila in pogoji za pridelavo grozdja in vina ter za uporabo oznak geografskega porekla, določeni v ZVDP. Pri tem navaja predvsem 4. in 26. člen. Izpodbijane določbe pravilnika po mnenju ministrstva urejajo le tista vprašanja, ki morajo biti podrobneje urejena, da bi se lahko določeno vino označevalo s predpisano oznako geografskega porekla.
8. Po mnenju ministrstva izpodbijane določbe ne omejujejo ustavnih pravic pobudnika (svobodna gospodarska pobuda, tretji odstavek 74. člena ustave) niti ne povzročajo neenakopravnosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena ustave). ZVDP in pravilnik urejata, poleg ostalega, varstvo geografskega porekla vina ter pogoje za pridelavo in promet vina in veljata enako za vse pridelovalce. Njune določbe ne predstavljajo omejevanja konkurence, saj nikomur ne preprečujejo pridelave in prometa vina in nikogar tudi ne postavljajo v ugodnejši položaj, seveda pa ZVDP in pravilnik predpisujejta posebne pogoje za uporabo oznak geografskega porekla, ki pa veljajo za vse pridelovalce enako.
9. Ministrstvo meni, da ni utemeljenih razlogov za izdajo začasne odredbe. Pri tem poudarja, da bi z morebitno izdajo začasne odredbe nastala bistveno večja škoda drugim pridelovalcem vina cviček, kot pa bi bila morebitna škoda, povzročena pobudnici.
10. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. V postopku za oceno ustavnosti pravilnika bo ocenilo, ali so njegove določbe v skladu z ustavo in zakonom, zlasti z ustavnimi določbami, ki urejajo razmerja med zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Predvsem bo moralo odgovoriti na vprašanje, ali imajo izpodbijane določbe pravilnika zakonsko podlago in ali morda ne urejajo vprašanj, ki so pridržana zakonskemu urejanju.
11. Po 39. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadržati izvršitev zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale.
12. Ustavno sodišče ocenjuje, da bi pobudnici z izvrševanjem pravilnika, če bi ga kasneje ustavno sodišče odpravilo ali razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (izguba kooperantov – pridelovalcev grozdja, izpad dohodka od prodaje cvička, izguba trga). Tudi morebiten uspeh s pobudo, bi od pobudnice zahteval dodatna vlaganja in napore za ponovno pridobitev tako pridelovalcev grozdja (kooperantov) kot kupcev (trga vina). Na drugi strani pa pomeni zadržanje izvrševanja pravilnika le preložitev uveljavitve uporabe oznake geografskega porekla – priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) za označevanje vina cviček. Zadržanje pravilnika namreč pomeni tudi zadržanje izteka roka iz drugega odstavka njegovega 22. člena, ki določa, da se določbe prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 21. člena pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 in 10/78 – v nadaljevanju: pravilnik) lahko uporabljajo za letnik 1999 in starejše letnike vina cviček, vendar največ do 8. novembra 2000. To pomeni, da se navedeni določbi pravilnika, ki se nanašata na označevanje vina cviček, uporabljata tudi po 8. 11. 2000 in za letnike po letniku 1999 vse do končne odločitve ustavnega sodišča. Glede na navedeno je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje izpodbijanega pravilnika v celoti.
13. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-228/00
Ljubljana, dne 26. oktobra 2000.