Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji dne 13. 7. 1999 sprejel

Sprejme se ureditveni načrt za za območje gramoznice Krog (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelal ZEU Družba za načrtovanje in inženiring Murska Sobota pod št. projekta 2/95-UN/MS oktobra l995.

Z UN je, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana v srednjeročnem družbenem planu občine sprejeta odločitev o urejanju območja gramoznice Krog za pridobivanje gramoza in za njeno sanacijo oziroma končno rabo.
Na območju UN, velikem približno 40 ha, se načrtujejo: nadaljnja širitev gramozne jame za ca. 6,5 ha in poglobitev manjšega dela obstoječe; vzpostavitev naravnega parka-rezervata na približno 14 ha; možnost ribolova; možnost različnih vodnih športov kot so čolnarjenje, veslanje, surfanje in podobno s čolnarno in 300 m dolgo veslaško stezo; naravno kopališče na približno 5 ha z gostinskim lokalom, otroškim ter športnimi igrišči in urejenimi pikniškimi prostori; prepoved kopanja na območju v bližini nekdanjega smetišča; ohranitev ribogojnice s prilagoditvijo predpisom ali njeno odpravo ter ob njej ribjo ali podobno restavracijo z igrišči nevezanimi na kopanje.

UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:50000, 1:25000, 1:5000, 1:2880, 1:2000, 1:1000 in 1:100, ki se nanašajo na:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine;
– prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev;
– prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih;
– načrt gradbenih parcel;
– tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel;
– oceno stroškov za izvedbo načrta;
– etape izvajanja načrta.
UN vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN.

S tem odlokom se določa:
– mejo območja;
– funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami;
– pogoje glede komunalnega urejanja območja;
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor;
– etape izvajanja UN;
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah;
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN;
– sprotne in končne določbe uporabnikov gramoznice.

Mejo območja predstavljajo:
sverovzhodna in jugovzhodna meja parc. št. 1808 (v nadaljnjem besedilu tega člena pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke), JV in JZ meja 1809, meja 1960 proti 1958, SV meje 1959, 1957, 1954 in 1953, JV meja 1953, meja 1960 proti 1951, 1950 in 1949, meje 1961 proti 1949, 1948, 1947/1, 1945 in 1944, SV in JV meja 1962, linija od te meje preko potoka 1606 do trimeje med 1977, 1976 in 1606, SV in JV meja 1976, podaljšana linija te meje preko poti 3001 do SV meje 2941, SV meja od presečišča s to linijo do SV meje 2942, JZ meja 2942, meja 2940 proti 2943, 2944, 2946, 2947 in 2958, linija od te meje preko ceste 1590/10 do trimeje ceste, 2939 in 282, meje 2939, 282 in 283 proti 1595, SZ meje 1595, 283, 284/1, 284/3, 284/2, 286, 287 in 288, do podaljšane linije meje 289/1 proti 290, ta linija od 288 do JZ meje 289/1, ta meja proti 290 in meja 189/1 proti 289/2, vse k. o. Krog, ter proti 677 in proti 1253, meja 678 proti 1253 in 679/4, Z meja potoka 1605 do meje te parcele proti istovrstni parceli 1257/4, ta meja, vse k. o. Satahovci, meje 2897, 2895 in 1993, vse k. o. Krog, proti 983, 982/1, 981/2, 981/1, 984, 985, 986/1, 987, 988/1 in 989, vse k. o. Satahovci, SZ meje 234, 232 in 233/2, SV meji 233/2 in 233/1, podaljšana linija te meje preko ceste 1588/3 do SZ meje 266, ta meja od presečišča do meje proti 265, ta meja, SV meja 267 in linija od te meje preko ceste 1590/10 do trimeje te ceste, 1805 in 1806, ter meja te ceste proti 1806 in poti 1211/2, vse k. o. Krog. Za ureditev cestne povezave med Satahovci in cesto Krog-Brod na Muri, se v ureditveno območje vključita še parceli s št. 230 in 231 v k. o. Krog.

V severozahodni smeri proti Satahovcem se širi gramozna jama. Najbližjim hišam se lahko jama približa na razdaljo, ki meri najmanj ca. 160 m. Končne dejavnosti na območju UN pa lahko segajo do planske meje na razdalji 55 m od najbližje hiše. Pregrade iz višjega rastlinja med gramozno jamo in neposredno ob njej ležečimi intenzivno obdelovanimi kmetijskim površinami se ojačajo na vsaj 30 m široke pasove in na novo se koplje od teh zemljišč tako daleč, da bo mogoče vzpostaviti tako širok pas iz zarasti za pregrado. Kopati se sme do globine 12 m pod obstoječim terenom oziroma do nivoja 178 m nadmorske višine. Naprave gramoznice se prebarvajo z maskirnimi barvami. Brežine gramoznice, ki so strme in še niso porasle, razen brežin trenutnega kopa, se morajo urediti tako, da bo pri morebitnih padcih živali ali ljudi v jamo še mogoče izlesti iz nje, oziroma možnost padca v jamo se mora preprečiti z nasipom ali ograjo.
Južni del gramoznice se nameni za naravni park – rezervat (v nadaljnjem besedilu: rezervat) in v njem se izvedejo naslednji ukrepi oziroma ureditve. Strelišče na glinaste golobe se ukine. Uredi se le utrjene poti in opazovalnice na primernih mestih ter postavijo se tablice, ki dajejo podatke o pomembnejših značilnostih rastlin in živali rezervata. Parkiranje se ne dovoli le v bližini Lovskega doma. Od ostalega dela gramoznice se rezervat loči s pregrado iz otočkov, ki se jih izdela ob poglabljanju preostalih delov gramoznice.
Vse območje jame izven rezervata se nameni za čolnarjenje, ribarjenje, jadranje, surfanje, veslanje in podobno. Čolnarna in rampa za spust plovil v vodo se uredita ob dostopu z glavne ceste na območje gramoznice. V tej stavbi se urede tudi prostori za potrebe veslaškega in morebitnih drugih klubov za vodne športe ter sanitarije za kopalce. 300 m dolgi veslaški stezi se nameni pas v bližini meje proti rezervatu. Obstoječi del gramoznice izven naravnega rezervata se lahko tudi poglobi do nivoja 178 nadmorske višine.
Na vzhodnem delu gramoznice se zaradi neposredne bližine smetišča prepove kopanje. Območje prepovedi se s pregrado iz otočkov iz naritega materiala pri poglabljanju loči od ostalih delov gramoznice. Ribogojnica ostane v rabi, če se dokaže, da je voda primerna za gojenje rib in če si lastnik pridobi vsa potrebna dovoljenja. Svojo dejavnost lahko tudi razširi z ribjo restavracijo ali podobno dejavnostjo, ter športnimi igrišči (tenis, minigolf itd.,ki niso vezana na kopanje).
Za kopanje se nameni obalni del bodoče razširitve gramozne jame in zemljišča do meje območja UN proti Satahovcem ter sosednji manjši obstoječi deli gramoznice z neurejenimi – nezaraščenimi brežinami. Uredi se razgibana obala, sončni in senčni deli, plitvine za kopanje otrok in starejših ter deli za izkušene plavalce, ki so lahko tudi 7 do 9 m globoki, kot želi investitor kopati. Obale za kopanje smejo biti v naklonu 1:3 in manjšem do globine 1,4 m za plavalce, plitvine pa morajo imeti manjši naklon. V sklopu kopališča se uredi gostišče, športna igrišča (odbojka, odbojka na pesku, nogomet, balinanje, košarka itd.), otroško igrišče, lahko se postavi tobogan in podobno. Območje za kopanje se opremi tudi s sanitarijami in opremo za piknike.

Teren, brežine in vegetacija na območju rezervata se ohranijo. Med manjšima obraslima jamama, ki ležita severno od Lovskega doma in glavno jamo gramoznice se morajo izvesti ureditve, ki omogočajo stalni preliv vode med temi jamami. Utrjene poti približno po v UN začrtanih trasah in morebitni dostopi do vode se izvedejo prilagojeno terenu in iz naravnih materialov. Za dostop do vode se lahko zgradijo tudi pomoli in na vodi se lahko namestijo tudi umetni otočki. Določila iz dveh zadnjih stavkov veljajo tudi za vse ostale dele gramoznice. Opazovalnice se lahko postavijo tudi na drugih lokacijah, kot je označeno v tem načrtu, če se kaj takega pokaže kot upravičeno. Lovski dom se lahko dograjuje. Oblike otočkov na meji rezervata niso točno določene, morajo pa biti približno na označenih lokacijah.
Oblike obal predvidene razširitve gramoznice, kot so prikazane v UN, so približne. Zalivi in polotočki pa morajo le približno biti na mestih, kot je določeno s tem načrtom in so lahko drugačne oblike, vendar se ne smejo površinsko zmanjšati za več ko 10%. Deli gramoznice, kjer je kop gramoza zaključen, izven rezervata in kopališča, se lahko preoblikujejo, to je spremene se lahko brežine in teren, odstranijo se lahko v glavno jamo segajoči bregovi ribogojnice, lahko se izkopljejo smeti ipd.
Stavbe se dopuščajo graditi pritlično ali enonadstropno z izrabljenimi mansardami. Lokacije novih stavb (čolnarna, gostišče in ribja restavracija) morajo biti približno na mestih in glavne gmote teh stavb morajo imeti približno smeri, kot so podane v UN. Velikosti stavb po tem načrtu, in sicer: stavba kopališča 40 m x 12 m + 8 m x 18 m + 25 m x 25 m, čolnarna 14 m x 20 m in novi del ribje restavracije 20 m x 12 m, se dopuščajo povečati za 30% in zmanjšati za 50%. Podrobne oblike in velikosti so prepuščene na izbor projektantom in ti lahko namesto v UN zarisane posamične stavbe predvidijo tudi več stavb. Podobno velja za igrišča. Izbor igrišč po tem načrtu ni obvezen, predpisana pa je približno njihova lokacija in usmeritev. Otroško igrišče mora biti delno kopno in delno vodno. Pikniške ureditve ter sanitarije na kopališču morajo biti približno v razporedu in na lokacijah kot je zarisano v tem načrtu.
Oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega regijskega oblikovanja javnih stavb in mora imeti parkovni značaj. Kritina mora biti opečna, lahko je tudi lahka betonska (Bramac) ali lahka kovinska (Deccra) v obliki in barvi opeke, pa tudi lesena, in mora biti na strehi naklona 35- 45, ki je simetrična dve- ali štirikapnica. Obstoječe strehe se morajo rekonstruirati po teh določilih ob zamenjavi kritine. Iz osnovne oblike lahko izstopajo erkerji, zimski vrtovi, vhodi, poudarjeni središčni deli ipd. in strehe nad temi deli stavb so lahko drugačne oblike in iz drugih materialov, kot je zgoraj določeno. Na strehi gostinske stavbe kopališča mora biti višinski poudarek v obliki stolpiča, lanterne ali podobnega. Fasadne odprtine se v objekte postavljajo praviloma v enakomernem ritmu, ki pa se spremeni na poudarjenih delih fasad, in praviloma morajo biti pokončne oblike. Dopušča se uporaba zidnih in strešnih vencev, portalov, obrob odprtin, lizen in drugih elementov tradicionalne regionalne arhitekture. Praviloma se obilno uporabi les. Izjeme od gornjih določil so dopustne pri stavbah sanitarij in za pikniško opremo, ki so lahko tudi iz drugih materialov in drugih oblik ter če ugotovi primernost drugače oblikovanega projekta katerekoli posamezne stavbe na območju UN od občine imenovana komisija pretežno sestavljena iz strokovnjakov za arhitekturo oziroma oblikovanje. Morebitne ograje so lahko iz žive meje, lesene, lahko pa so tudi kovinske z zidanimi spodnjimi deli in stebri, vse pod pogojem, da je uporabljen parkovni način oblikovanja. Podobno velja za izbor svetil in drobne komunalne opreme. Cestna rampa pri Lovskem domu se nadomesti z vrati in ograjo v eni od zgoraj navedenih izvedb.
Okoli stavb in ureditev se zasadi avtohtono drevje in grmovje ter istovrstno rastlinje se tudi zasadi v pregradah proti kmetijskim in cestnim površinam ter parkiriščem.

Za dostop se uporabijo obstoječe ceste in njivska pot iz Satahovcev, ki se razširi in asfaltira. Transport z gramoznice se sme opraviti le po sedanji trasi. Transport uporabnikov končnih dejavnosti se mora, posebno skozi Satahovce, omejiti s časovnim režimom uporabe oziroma odprtja igrišč in gostinskega lokala.
Parkirišča se urede na označenih lokacijah, in sicer za ca. 40 vozil pri gostinski stavbi kopališča, za ca. 40 vozil pri čolnarni z drugim dostopom do kopališča, za ca. 20 vozil pri ribji restavraciji in za ca. 15 vozil pri Lovskem domu. Parkirišča so lahko za 30% večja ali pa manjša, glede na potrebe v posamezni fazi urejanja območja in se tlakujejo s tlakovci ali travnimi ploščami. Peš poti se urede peščene ali tlakovane.
Območje se naveže na glavni vodovod, ki od črpališča Krog poteka zahodno nedaleč od gramoznice s cevjo, ki ima premer 110 mm in ob stavbah se namestijo hidranti. Od tega vodovoda oddaljene stavbe imajo lahko svoja lastna zajetja, če se v njih nahaja neoporečna voda. Vodovod se izvede tudi do sanitarnih in pikniških stavbic razmeščenih po celem kopališču.
Prostozračni kabli na območju UN se nadomestijo s podzemskimi.
Za potrebe dodatnih stavb in ureditev se te navežejo na električno in telefonsko omrežje za obstoječe stavbe, razen za območje kopališča, ki se naveže na bližnje Satahovce.
Odpadne vode se vodijo po vodotesni kanalizaciji v triprekatne vodotesne greznice na izpraznjevanje, ki so brez iztoka. Padavinske vode se spuščajo v teren. Odpadne vode iz morebitnih gostinskih kuhinj ter padavinske vode s tlakovanih parkirišč in z asfaltiranih manipulacijskih površin se morajo pred iztokom očistiti v lovilcih maščob. Kolikor obremenitve posameznega sklopa dejavnosti (kopališče; ribja restavracija s spremljajočimi dejavnostmi) presegajo obremenitev 50 E, se mora zgraditi čistilna naprava. Obstoječe odvajanje odplak se mora preveriti in kolikor ni v skladu z zgoraj navedenimi določili, se morajo kanalizacijske napeljave in greznice sanirati.
Razdalje med komunalnimi vodi morajo biti po zahtevah upravljalcev teh vodov. Kolikor teh razdalj ni mogoče doseči, se morajo izvesti primerne zaščite. Kanalizacijske cevi morajo biti vsaj 0,5m pod vodovodnimi.
Za ogrevanje stavb se morajo uporabiti centralni načini ogrevanja in kot vir energije se ne sme uporabljati premog ali težko kurilno olje. Morebitni rezervoarji za lahko kurilno olje morajo biti tako vgrajeni, da je preprečena možnost izlitja goriva v teren. Priporoča se uporaba alternativnih virov energije.

K vsem gradnjam in ureditvam, pri katerih se posega v zemeljske plasti na zemljiščih, ki so zavarovana kot arheološki spomenik, se mora pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo ne velja za kmetijsko rabo z običajnim oranjem.
Soglasje iste institucije si je potrebno pridobiti tudi k vsem posegom na območju rezervata, razen k vzdrževalnim delom.
Za potrebe interventnih vozil morajo dovozi do stavb imeti nosilnost najmanj 10 t osne obremenitve, širino najmanj 3 m in predpisane premere krivin. Vsaka stavba mora biti dostopna najmanj z dveh strani. Hidranti se morajo namestiti na oddaljenosti, ki je večja od 1/2 višine stavbe oziroma ki meri najmanj 5 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. Stavbni prostori, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti vsaj dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. V bližini stavb se morajo urediti dostopi do vode gramoznice.
Zemeljska pregrada med deponijo odpadkov in vodo gramoznice se ojača z vsaj 1 m debelo glinasto plastjo, ki se z naravnimi materiali stabilizira proti plazenju. Za tako sanacijo so zadolženi lastniki zemljišč v območju, ki ga je potrebno sanirati in sedanji koristnik gramoznice.
Med Mokošem in gramozno jamo se vzpostavi tolikšna pregrada, da se potok ne bo mogel izlivati v jamo. Manjkajočo višjo vegetacijo med njegovo strugo in jamo se na novo zasadi. Struga potoka in njegove brežine se urede in očistijo.
Po končanem izkopu malih odsekov mora uporabnik gramoza takoj brežine izdelati v končni obliki, to je s polico nekoliko nad vodno gladino in zaobljeno z nasipom na vrhu. V podobni obliki mora sanirati strme neporasle brežine nedavnega kopa.
Odstraniti se morajo divje deponije odpadkov.
Dostopi v javne prostore stavb morajo biti tako izdelani, da jih lahko uporabljajo tudi osebe z invalidskimi vozički.
Gradbeno-tehnična dokumentacija za vsako novogradnjo, dogradnjo ali zunanjo ureditev, mora vsebovati tudi načrt hortikulturnega urejanja okolice.

Izvajanje gradenj in drugih ureditev za posamezne dejavnosti lahko potekajo časovno neodvisno od drugih dejavnosti z izjemo na kop gramoza navezane gradnje čolnarne, rampe za spust plovil v vodo in parkirišča v njeni bližini ter urejanje kopališča. Zgoraj navedene izjeme se grade in urejajo po zaključenem kopu obravnavane gramoznice ali vzporedno z zaključevanjem del na posameznih odsekih kopa.
Praviloma mora pred gradnjami in drugimi ureditvami biti izvedena zanje potrebna komunalna oprema.

Kmetijska zemljišča, na katera se predvideva širitev gramoznice, se ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi. Na teh zemljiščih se dopušča izvajati raziskovalna in pripravljalna dela za kop gramoza in za končne ureditve predvidene na tem delu območja. Preostala zemljišča se ohranjajo v sedanjem stanju. Na njih se dopuščajo, če so kmetijska, ta raba, in druge dosedanje rabe, ki niso v nasprotju s končno ureditvijo gramoznice, ter pripravljalna dela za to ureditev. Dopušča se le sanitarni in nujni vzdrževalni posek drevja in grmovja.
V delu obravnavanega območja, ki se nameni za rezervat, mora biti takoj po uveljavitvi tega načrta k vsem posegom, razen k običajni kmetijski obdelavi zemljišča in stavbnim običajnim vzdrževalnim delom, pridobljeno soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo velja tudi za posek drevja in grmovja, za urejanje parkirnih mest, gradnjo ograje ter vrat v ograji in podobno.

O morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo ustaviti.
Za delavce pri pridobivanju gramoza morajo veljati strogi varnostni ukrepi glede ravnanja s stroji in gorivi ter mazivi.
Vzpostaviti se mora stalni nadzor nad stanjem rib v ribogojnici.
Gradnja pomožnih objektov se dopušča le v okviru sklopov zgoraj navedenih dejavnosti in začasno za morebitne prireditve ter za končne dejavnosti, katerih stavbe ali ureditve (na primer rampa za spust plovil v vodo) še ni mogoče zgraditi na predvidenih mestih, ker izraba gramoza še ni zaključena.

Uporabnik gramoznice mora:
– po končanem izkopu malih odsekov takoj izdelati brežine v končni obliki, zaobljeno z nasipom na vrhu na celotni gramoznici. Polica, ki je nad vodno gladino mora biti ustrezno utrjena kot sprehajalna steza v minimalni širini 2 m oziroma v območju rekreacijske cone v širini 3 m,
– lastniki zemljišč morajo v roku enega leta po sprejetju ureditvenega načrta sanirati deponije odpadkov po sanacijskem projektu,
– pred začetkom sanacije deponije odpadkov oziroma v dveh mesecih po sprejemu UN mora uporabnik gramoznice izvesti kemično analizo vode in izvid posredovati Mestni občini Murska Sobota,
– na severnem robu gramoznice je potrebno urediti cestno povezavo med Satahovci in cesto Krog-Brod na Muri,
– uporabne naprave na gramoznici se morajo prebarvati z maskirno barvo, neuporabne pa odstraniti iz gramoznice,
– zgraditi plavajoče otoke, ki bi ločevali naravni del gramoznice od ostalega dela. Otočki morajo biti pritrjeni na dno gramoznice in izvedeni tako, da bodo omogočali gnezdenje pticam,
– nasip med Mokošem in gramoznico je treba sanirati tako, da v bodoče ne bo prihajalo do prelivanja vode iz potoka v gramoznico in obratno,
– uporabnik je dolžan ob robu gramoznice zasaditi avtohtono drevje v območju, ki je prikazano v grafični prilogi.

Odstopanja
Manjša odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena zdravstvena, ekološka in požarna varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo strokovno podlago pred izdajo lokacijskega dovoljenja. Določbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso bili predvideni in prikazani v grafičnih prilogah in predstavljajo ustreznejšo rešitev z ekološkega oziroma tehničnega vidika.

UN je na vpogled občanom na sedežu Mestne občine Murska Sobota – oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter Upravni enoti Murska Sobota.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.