Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91-I), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/99) ter 16. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99 in 91/00) je Občinski svet občine Sevnica na 20. redni seji dne 25. 10. 2000 sprejel

S tem odlokom se določijo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje zajetja vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju pred onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode na območju Krajevne skupnosti Krmelj.

Zavaruje se vodni vir vrtina KRM – 1/98, ki se izkorišča za oskrbovanje pitne vode za prebivalce Krajevne skupnosti Krmelj in delno Krajevne skupnosti Šentjanž v Občini Sevnica.

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnega vira z vrtino KRM – 1/98 so naslednji:
1. najožji varstveni pas – območje z najstrožjim režimom zavarovanja – CONA 1,
2. ožji varstveni pas – območje s strogim sanitarnim režimom zavarovanja – CONA 2,
3. širši varstveni pas – območje z blagim režimom zavarovanja – CONA 3.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira, ki bi lahko vplival na spremembe lastnosti vodnega vira, je potrebno pridobiti presojo vpliva posega na vodni vir in tehten razmislek, ne samo na območju varovanih con, pač pa tudi v bližini le-teh, ki jo izdela za to usposobljena oseba ali organizacija, pooblaščena od pristojnega ministrstva.

1. Najožji varstveni pas zavzema ograjeno površino zemljišča 10x10 metrov tako, da je vrtina na sredini te površine. Namenjen je zaščiti samega vodnega vira, kjer je možno namerno onesnaževanje vode v zajetju. To je parcelna številka 546, k.o. Kal.
2. Ožji varstveni pas obsega območje, kjer je možno podzemno vodo, ki priteka v zajetje, razmeroma hitro onesnažiti.
Tvorijo ga naslednje parcelne številke: 260/2, 260/1, 259, 258, 257, 256/2, 256/1, 255, 254, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 61, 62, 63, 64, 65, 546, 547, 548, 544/2, 544/1, 544/3, 545, 543, 542, 541, 533/2, 535, 534/1, 534/2, 536, 540/1, 540/2, 540/3, 537, 533/1, 533/3, 538, 539/1, 539/2, 486, 452, 453, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 1598, 490, 491, 547, 548, 484/1, 484/2, 484/3, 485/1, 485/2, 487/1, 487/2, k.o. Kal.
3. Širši varstveni pas obsega preostali del vodozbirnega območja. V tem pasu so ukrepi relativno blagi, zato ne predvidevamo izločitev posameznih parcel kot zaščito vodnega vira, ampak velja le sanitarni režim. Omejitve so predvsem pri gradnji nevarnih objektov in upravljanju z nevarnimi snovmi. Pri takih posegih zadostujejo tudi strokovne podlage, če je predvideni poseg v mejnem področju med posameznimi conami ali v bližini zadnje cone, čeprav že izven nje.

V najožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo in z njim upravlja upravljavec javnega vodovoda.
Najožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanje, za katerega veljajo naslednje določbe:
1. najožji varstveni pas je potrebno ograditi v skladu z opredelitvami hidrogeoloških raziskav z varnostno ograjo višine najmanj 1,80 m;
2. prepovedana je gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu;
3. prepovedano je vsako gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in živalskih škodljivcev;
4. gradnja kanalizacije preko območja najožjega varstvenega pasu ni dovoljena;
5. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
6. upravljavec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.

V ožjem pasu s sanitarnim režimom se zavaruje vodozbirno območje s strogim režimom varovanja. Ta pas zajema bližnjo okolico izvirov oziroma določena območja v širšem pasu, od koder je možno hitro pronicanje meteorne in površinske vode po razpokah proti nivoju podzemne vode. Obsega del doline Glaviškega potoka ter ozemlje severno in južno nad potokom do nadmorske višine 500 do 550 m in zanj veljajo naslednje določbe:
1. na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table;
2. prepovedana je uporaba vseh sredstev za zaščito in varstvo rastlin ter zatiranje živalskih škodljivcev;
3. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
4. prepovedano je odvzemanje zemlje in gramoza ter peskokopa;
5. prepovedano je vsakršno gnojenje z umetnimi gnojili;
6. prepovedana gradnja kanalizacije in greznic, obstoječe je potrebno sanirati do vodotesnosti;
7. dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer;
8. zemljišče je lahko namenjeno samo za določene kulture: travnik, pašnik ali gozdno površino.

Za širši varstveni pas velja sanitarni režim, ki zajema zbirno območje vodnega vira pa veljajo naslednje določbe:
1. gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo odpadne vode izven širšega pasu;
2. gradnja nove, nečiste industrije ni dovoljena;
3. dovoljen je lokalni promet z nevarnimi škodljivimi snovmi oziroma naftnimi derivati. Za lokalni promet oziroma dovoz naftnih derivatov je omejena hitrost na 40 km/h;
4. prepovedana je uporaba zaščitnih sredstev, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi (fungicidi, insekticidi), gnojnice in mineralnih gnojil v času ko narava miruje;
5. pri žaganju lesa in strojnem obdelovanju kmetijskih površin je potrebno paziti, da ne pride do izlitja večjih količin mineralnih olj in goriva v tla;
6. dovoljeno je zmerno gnojenje s preležanim gnojem v času vegetacije (15. 3. do 15. 11.);
7. prepovedano je odlaganje vseh vrst odpadkov;
8. vsa obstoječa gnojišča je potrebno sanirati v skladu s strokovnimi navodili o urejanju gnojišč;
9. za gradnjo novih gozdnih in drugih poti, je potrebno pridobiti strokovno mnenje hidrogeologa.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki krši 6., 7. ali 8. člen tega odloka.
Prav tako se kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT odgovorna oseba pravne osebe ter posameznik za storjene prekrške iz zgoraj omenjenih členov odloka o zaščiti zajetja vodnega vira z vrtino KRM – 1/98
Oseba, pooblaščena za izvajanje komunalnega nadzora, lahko kazen izterja takoj na kraju samem. Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.

Obstoječe dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljavci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v najožjem varstvenem pasu v roku šestih mesecev, v ožjem varstvenem pasu v enem letu in v širšem varstvenem pasu v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.

Lastniki kmetijskih zemljišč v varstvenih pasovih, kjer se omeji izkoriščanje zemljišč so upravičeni do davčne olajšave oziroma odškodnine v skladu z zakonskimi predpisi.

Postopek za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenem območju pasov, začeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljuje pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim v določenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja zdravstvena inšpekcija ter ostale pristojne inšpekcije (okolje-varstvena, komunalna, kmetijska, gozdarska...).

Obseg varstvenih pasov zajetja pitja vode je določen v strokovnih podlagah za zavarovanje zajetja pitne vode z vrtino KRM – 1/98 pri Krmelju (številka elaborata C – 1021/1, marec 2000) in grafičnih prilogah (kartah) v merilu 1:5000 ter je sestavni del tega odloka. Karta in ostala dokumentacija je na vpogled na sedežu Občinske uprave občine Sevnica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.