Na podlagi 28. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) izdaja minister za notranje zadeve

Navodilo ureja način in postopek reševanja pritožbe posameznika (v nadaljevanju: pritožnik), ki se nanaša na kršitev njegovih pravic ali svoboščin, storjeno s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja.

Pritožbo preverjajo policisti pristojne službe (v nadaljevanju: pooblaščenci) policijske uprave (v nadaljevanju: PU) in generalne policijske uprave (v nadaljevanju: GPU).
Pooblaščenci GPU preverjajo pritožbo zoper direktorje PU in policiste, zaposlene v organizacijskih enotah GPU.
Predstavnik javnosti in predstavnik sindikata sodelujeta pri reševanju pritožbe v senatu, ki šteje tri člane. Predsednik senata GPU je generalni direktor policije, predsednik senata PU pa je direktor PU. Predsednik senata pri reševanju posamezne zadeve je, na podlagi pooblastila generalnega direktorja policije ali direktorja PU, lahko tudi drug delavec policije.
Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb na ravni PU, imenuje in razrešuje direktor PU na predlog lokalnih skupnosti z območja te PU, predstavnike sindikata pa imenuje in razrešuje na predlog Policijskega sindikata Slovenije.
Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb na ravni GPU, imenuje in razrešuje generalni direktor policije na predlog društev strokovne javnosti, predstavnike sindikata pa imenuje in razrešuje na predlog Policijskega sindikata Slovenije.
Število predstavnikov javnosti in sindikata na območju PU ali GPU je odvisno od števila obravnavanih pritožb.

Direktor PU oziroma generalni direktor policije lahko, na predlog pristojne službe PU oziroma GPU, za preverjanje posamezne pritožbe pooblasti tudi drugega usposobljenega policista, ki ima v postopku za reševanje pritožbe enaka pooblastila kot pooblaščenci.
Direktor PU oziroma generalni direktor policije lahko, na predlog pristojne službe PU oziroma GPU, za preverjanje posamezne pritožbe pooblaščencu, ki vodi postopek za preverjanje pritožbe, določi v pomoč potrebno število policistov. Med preverjanjem pritožbe policisti delajo pod vodstvom pooblaščenca.
Pritožbe ne sme preverjati pooblaščenec, ki je neposredno povezan s policistom, spornim dejanjem ali opustitvijo dejanja, ali pritožnikom.
Pooblaščenec mora predlagati svojo izločitev, če za to obstajajo razlogi, na podlagi katerih je mogoče dvomiti v nepristranskost.
Zaradi pristranskosti lahko izločitev predlagata tudi policist ali pritožnik.
O izločitvi odloči direktor PU ali generalni direktor policije.

Postopek za reševanje pritožbe obsega: sprejem pritožbe, preverjanje pritožbe, obravnavo pritožbe na seji senata in posredovanje odgovora pritožniku.

Pritožnik lahko vloži pisno pritožbo na katerikoli organizacijski enoti policije. Pritožba je vložena pravočasno, če prispe na policijo, preden se izteče z zakonom določen rok. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve policiji.
Če je bila pritožba vložena osebno, mora uradna oseba iz prejšnjega odstavka na pritožnikovo zahtevo izdati potrdilo o vloženi pritožbi.

Policijska enota sprejeto pritožbo ter vso dokumentacijo, ki se nanjo nanaša, nemudoma pošlje službi, pristojni za reševanje pritožb (v nadaljnjem besedilu: pristojna služba) na PU ali GPU.
Kadar iz vsebine pritožbe ni mogoče razbrati pravice ali svoboščine, ki je bila pritožniku kršena, oziroma ni navedeno dejanje ali opustitev dejanja policista, ki je povzročila kršitev pravice ali svoboščine pritožnika, pristojna služba od pritožnika zahteva, da pritožbo v roku osmih dni dopolni.
Če pritožnik v roku iz prejšnjega odstavka pritožbe ne dopolni, se šteje, da je od pritožbe odstopil.

Policijska uprava mora o sprejeti pritožbi takoj oziroma prvi naslednji delovni dan obvestiti pristojno službo GPU, kadar:
– je bil v postopku, na katerega se pritožba nanaša, kdo hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje,
– se pritožba nanaša na postopek, v katerem so bila prisilna sredstva uporabljena zoper več kot tri osebe,
– se pritožba nanaša na postopek, v katerem je bilo uporabljeno strelno orožje,
– je bil postopek, na katerega se pritožba nanaša, deležen velike publicitete ali kadar
– pristojna služba v GPU to zahteva.
Predstojnik pristojne službe GPU lahko v primerih iz prejšnjega odstavka:
– zahteva sprotno obveščanje,
– zagotovi sodelovanje pooblaščencev pristojne službe GPU ali
– prevzame nadaljnji postopek za reševanje pritožbe.
Predstojnik pristojne službe GPU lahko svojo odločitev posreduje ustno in jo takoj, ko je mogoče, potrdi tudi pisno.
Kadar se direktor PU z odločitvijo predstojnika pristojne službe GPU ne strinja, o sporu odloči generalni direktor policije.

Preverjanje pritožbe zajema preveritev:
– zveze med ugotovljeno kršitvijo pravice ali svoboščine pritožnika in policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja in
– skladnosti policistovega dejanja ali opustitve, očitane v pritožbi, z zakoni in predpisi sprejetimi na podlagi zakonov ali strokovnimi pravili.

Pristojna služba mora še pred zaključkom pritožbenega postopka o vsebini sprejete pritožbe seznaniti policista, zoper katerega je bila pritožba vložena, in mu omogočiti, da poda izjavo o pritožbi.
O seznanitvi policista o pritožbi in razgovoru z njim pooblaščenec napiše uradni zaznamek in ga vloži v spis.

Predstojniki služb so pooblaščencu dolžni posredovati vse, za rešitev pritožbe potrebne podatke in dokumentacijo ter omogočiti vpogled v spise in druge dokumente, ki se vodijo pri delu policije.
Kadar se predstojnik s predlaganimi ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne strinja, o izvedbi ukrepa v postopkih, ki jih vodi pooblaščenec PU, odloči direktor PU, v postopkih, ki jih vodi pooblaščenec GPU, pa generalni direktor policije.
Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastila iz prvega odstavka onemogočila ali bistveno otežila izvedbo ukrepov iz 49. člena zakona o policiji in ukrepov iz 150., 151. in 155. člena zakona o kazenskem postopku ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko direktor policijske uprave ali generalni direktor policije začasno odreče prikaz dokumentacije, vstop v prostore in posredovanje določenih podatkov in informacij.
Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako zaupnosti, sme pooblaščenec pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe oziroma druge osebe, ki jo ta pooblasti.
O vseh predlaganih in izvedenih ukrepih pooblaščenec napiše uradni zaznamek in ga vloži v spis.

Pooblaščenec, ki vodi pritožbeni postopek, lahko:
– opravi razgovor s policisti, pritožnikom, pričami in z osebami, ki so kakor koli povezane z uradnim postopkom policista,
– zahteva poslušanje registrafona in prepis vsebine pogovora, ki je predmet pritožbenega postopka, v skladu z aktom, ki ureja to področje dela,
– sooči policista in pritožnika, policista s policistom,
– zahteva od pristojnih služb strokovna mnenja,
– opravi ogled kraja dogodka,
– opravi rekonstrukcijo dogodka in
– izvede druge ukrepe, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja.

Policista, zoper katerega je vložena pritožba, se na razgovor povabi v primernem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni od dneva, ko mu je bilo vabilo vročeno oziroma je bil ustno vabljen. Ob vabljenju se policistu izroči kopija pritožbe ali del pritožbe, ki se nanaša nanj.
S policistovim pristankom je lahko rok vabljenja na razgovor tudi krajši.
Policist lahko v postopku za reševanje pritožbe predloži listine in druge dokaze.
V postopku si lahko policist zagotovi pravno pomoč ali strokovno pomoč drugega policista.

Če se v postopku za preverjanje pritožbe ugotovi, da:
– je pritožnik odstopil od pritožbe in je o tem podal pisno ali ustno izjavo preiskovalcu,
– gre za pritožbo, o kateri je bilo v pritožbenem postopku že odločeno,
– je o vsebini zadeve, ki je predmet pritožbe, že pravnomočno odločeno,
– je bila pritožba vložena prepozno ali
– je pritožbo vložila neupravičena oseba,
se pritožbeni postopek konča in o tem pisno obvesti pritožnika.

Na podlagi zbranega gradiva in ugotovitev pooblaščenec, ki je vodil postopek, sestavi poročilo, v katerem navede pritožbene razloge in pri vsakem oceno utemeljenosti. Poročilo in predlog odgovora pritožniku preko predstojnika pristojne službe PU oziroma GPU pošlje predsedniku senata.

Sejo senata skliče predsednik senata s pisnim vabilom najmanj pet dni pred sejo. Z vabilom določi datum, kraj in čas seje, člana senata iz predstavnikov javnosti in sindikata ter pritožbene zadeve, ki bodo obravnavane na seji.
Pri določanju članov senata se smiselno uporabljata določbi tretjega in četrtega odstavka 3. člena tega navodila.
Na sejo senata se poleg pooblaščenca, ki je poročevalec v konkretni zadevi, in zapisnikarja lahko vabijo tudi drugi strokovnjaki, kadar je to potrebno za pojasnitev posameznih strokovnih vprašanj.

Predsednik senata vodi sejo in skrbi, da se pritožba vsestransko preveri in pretehta.
Poročevalec na seji seznani senat o vsebini pritožbe, rezultatih preverjanja ter predlogu odgovora.
Vsi člani senata so se dolžni opredeliti do pritožbenih razlogov in njihove utemeljenosti ter do predloga odgovora pritožniku, zato imajo pravico postavljati vprašanja poročevalcu ali drugim vabljenim ter predlagati izvedbo dodatnih ukrepov za ugotovitev dejanskega stanja.
Predsednik senata lahko odloči, da se razprava o konkretni pritožbi prekine, in odredi pristojni službi izvedbo dodatnih ukrepov za ugotavljanje določenih okoliščin in dejstev ter določi rok za izvedbo, ki ne sme biti daljši kot 5 dni.
Na podlagi ugotovljenih dejstev, okoliščin in dokazov v pritožbenem postopku ter mnenj članov senata predsednik senata odloči o utemeljenosti pritožbe in vsebini odgovora pritožniku.
Odločitev iz prejšnjega odstavka je dokončna.

O seji senata se piše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati za vsako pritožbeno zadevo posebej:
– datum, čas in kraj seje,
– sestavo senata in prisotnost vabljenih oseb,
– opozorilo predsednika senata na dolžnost spoštovanja predpisov o varstvu osebnih in zaupnih podatkov,
– navedbo obravnavanih pritožb,
– vsebino postavljenih vprašanj in odgovorov,
– mnenja in predloge članov senata,
– morebitno odločitev o prekinitvi razprave o konkretni pritožbi in odreditvi dodatnih ukrepov,
– odločitev predsednika senata o utemeljenosti pritožbe in vsebini odgovora.
Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar. Zapisnik je sestavni del pritožbenega spisa.

Pritožniku se odgovori pisno.
Odgovor pritožniku mora biti sestavljen v okviru pritožbenih razlogov.
Na pritožbo zoper policiste, zaposlene v PU, odgovori direktor PU, na pritožbo zoper policiste, zaposlene v GPU, pa generalni direktor policije oziroma po njunem pooblastilu drug delavec.
Če je pritožnik tuj državljan, se mu odgovor posreduje preko ministrstva za zunanje zadeve.

Vse pritožbe se evidentirajo in sproti vnašajo v evidenco pritožb na PU oziroma GPU. Centralno evidenco vodi pristojna služba GPU.
Pritožbe vnašajo v evidenco pooblaščenci v pristojni službi PU oziroma GPU.

Odgovor pritožniku se pošlje tudi policistu, zoper katerega je bila vložena pritožba, in policijski enoti, v kateri dela policist.

V vseh primerih iz prvega odstavka 7. člena pristojna služba PU poročilo o rešeni pritožbi, zapisnik seje senata in odgovor pritožniku pošlje tudi pristojni službi GPU.
Predstojnik pristojne službe GPU lahko od pristojne službe PU zahteva, da poročilo iz prejšnjega odstavka dopolni in izvede druge ukrepe, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja ali določenih pravnih vprašanj.

Vsi sodelujoči v postopku za reševanje pritožbe so podatke, ki se nanašajo na pritožbo, dolžni varovati po določbah zakona o varstvu osebnih podatkov, pravilnika o merilih in postopkih za določanje zaupnosti podatkov policije in pravilnika o varovanju podatkov policije.

Predstavnikom javnosti, ki sodelujejo v pritožbenih postopkih kot člani senata, pripada za udeležbo na seji senata sejnina v višini zneska dnevnice za službeno potovanje v Republiki Sloveniji v trajanju nad 12 ur.
Sejnina pripada tudi predstavniku sindikata, kadar se udeleži seje senata izven svojega delovnega časa v policiji.
Na osnovi zahtevka pripada za udeležbo na seji članom senata iz prejšnjih odstavkov tudi povračilo prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom oziroma povračilo kilometrine v višini, določeni za primer povračila stroškov prevoza na in z dela.
Na osnovi zahtevka delodajalca policija povrne tudi znesek plače, ki jo je prejel član senata iz prvega odstavka tega člena za čas, ko je sodeloval na seji senata.
Odredbo za plačilo nadomestila, prevoznih stroškov in odredbo za povračilo plače izda predsednik senata. Izplačilo se izvrši po odobritvi direktorja PU oziroma generalnega direktorja policije.
Sredstva, potrebna za izvajanje tega člena, so zagotovljena v proračunu policije.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.