Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 18. in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99, 23/99) je Občinski svet občine Jesenice na 21. seji dne 21. 9. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje “Center Jesenice”, ki ga je izdelala Arhitektura d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana v mesecu oktobru 1999, pod številko 4/99-PG.

Zazidalni načrt vsebuje:
1. besedilo odloka,
2. obrazložitev odloka
3. soglasja pristojnih organov in organizacij,
4. grafične priloge:
– kopija katastrskega načrta M 1:1000,
– izsek iz dolgoročnega plana M 1:5000,
– zazidalna situacija M 1:500,
– prometna ureditev M 1:500,
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:500,
– urejanje zelenih površin M 1:500,
– regulacija in parcelacija M 1:500,
– etapnost izvajanja M 1:500.

Zazidalni načrt obsega:
– mejo območja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve,
– urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov,
– prometne ureditve,
– komunalne in energetske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor,
– etapnost izvajanja zazidalnega načrta in začasna namembnost zemljišč,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta.

Meja območja obravnavanega zazidalnega načrta poteka od severovzhodnega vogala parcele 382/1 po njeni vzhodni meji proti jugu, prečka Cesto maršala Tita in se obrne proti vzhodu, kjer poteka po parceli 1403/1 (med objekti železniške postaje in železniškimi tiri) do jugovzhodnega vogala parcele 1428, kjer se obrne proti jugovzhodu in se nadaljuje po parceli 1403/1 proti vzhodu do sredine Ceste maršala Tita, kjer se ponovno obrne proti severovzhodu in gre v smeri proti jugovzhodnemu delu parcele številka 292/2, kjer se nadaljuje po zahodni meji parcele št. 292/2, kjer gre proti zahodu preko parcele številka 296 do parcele št. 306. Tu se obrne proti severu in gre do parcele 304, se obrne proti zahodu in poteka južni meji parcele št. 355 do njenega jugozahodnega vogala, kjer se obrne proti severu ni poteka po vzhodni meji parcele 151/1, po zahodni meji parcel 343 in 344 ter teče do severozahodnega vogala objekta na njej, kjer se obrne proti zahodu in teče po sredini parcele 360 do stičišča parcel 367/2, 360, 368 in 367/1, od tam naprej se nadaljuje v isti smeri po parceli št. 368 do severovzhodnega vogala parcele št. 872, kjer se obrne proti jugozahodu in poteka do parcele št. 872 do sredine njene zahodne meje, kjer se obrne in teče po parceli št. 872 do ceste na tržnico, kjer se zasuče proti jugu in poteka po cesti, t.j. parceli št. 371/4 do vogala parcele 374/2, kjer se obrne proti zahodu in poteka po severnem robu izvoza za Podmežakla do izhodiščne točke (Sv vogal parcele št. 381/1).

V območju zazidalnega načrta Center Jesenice je predvideno postopno dopolnjevanje in preoblikovanje obstoječe grajene strukture z namenom, da se pridobi ali posodobi pritlične površine obstoječih ali novih stanovanjskih ali poslovno trgovskih objektov ter se jih nameni razvoju mestotvornih dejavnosti, ki bodo prispevale k postopni oživitvi in preoblikovanju mestnega središča v bolj mestno podobo. V ta namen je mogoče izkoristiti površine v objektih kot tudi proste površine med objekti, ki jih je mogoče prekriti z enotno transparentno strešino ter jih smiselno vključiti v programsko ponudbo mestnega središča. Na severni strani je vzdolž celotnega zazidalnega območja predvidena gradnja linearne dveetažne garažno-parkirne hiše za ca. 676 vozil, ki leži pod pobočjem Telečnika. Na zgornjem platoju garažne hiše je predvidena nadomestna gradnja objekta(ov) nove tržnice oziroma za podobne mestne trgovske dejavnosti. V sklop novih objektov je programsko vključena prenova objekta Polajnarjeve vile ki bo pridobila pomembnejšo kulturno-gostinsko funkcijo. V okvir ZN Center Jesenice je vključen obstoječi “Postajni park” z obstoječim spomenikom, ki se bo razširil proti zahodu v “Mestni postajni park”, ki je predmet UN in kjer je predvidena gradnja gostinskega lokala paviljonskega tipa. V parku je predvidena dodatna zasaditev dreves in zelenic, oblikovanje pešpoti in počivališč ter postavitev skulptur iz opusa jeseniške Forma vive.

Urbanistična ureditev določa predvsem:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.

Določeni so naslednji regulacijski elementi:
– regulacijske linije (RL) potekajo po robu pločnikov in zelenic ob glavni in ob internih cestah,
– gradbene linije, ki potekajo po robovih obstoječih gradbenih mas.

Območje zazidalnega načrta Center Jesenice obsega več morfoloških enot in podenot, pri katerih je potrebno upoštevati naslednje urbanistično-oblikovalske pogoje, in sicer:
1. Morfološka enota A
Morfološka enota A obsega prostor Ceste maršala Tita, ki sega od Ceste pod gozdom na vzhodu do hotela Korotan na zahodu zazidalnega območja. Cesta maršala Tita bo pridobila z načrtovano preureditvijo, to je z delno zožitvijo, z vzdolžno organiziranimi parkirnimi prostori, novim avtobusnim postajališčem in novim drevoredom bolj mestni karakter. Oblikovanje cestnega prostora ter materialna obdelava peščevih površin je predmet lokacijskega načrta, ki ga je izdelal Planing d.o.o., Križe.
2. Morfološka enota B
Na južni strani Ceste maršala Tita je v zazidalni načrt vključena morfološka enota B, to je območje železniške postaje Jesenice, kjer se predvideva posodobitev in večnamenska preureditev nekaterih postajnih objektov ter obnovitev nadstrešnice nad postajališčem za avtobuse ter namestitev klopi za čakajoče potnike. Predvidi se nadnivojska ali podnivojska povezava z morfološko enoto C tik ob železniški postaji oziroma pri Murki na drugi strani ceste.
Na severni strani od trase Ceste maršala Tita vključuje zazidalni načrt dve programsko in morfološko različni linijsko oblikovani morfološki enoti, in sicer:
3. Morfološka enota C
Neposredno ob cesti leži morfološka enota C, to je pas visokih stanovanjskih objektov s pritličji namenjenimi javnemu programu kot tudi nižjih paviljonskih ali enonadstropnih javnih objektov med katerimi so oblikovane zelenice ter urejena parkirna mesta (nekatera tudi neurejena in nenačrtovana). Z zazidalnim načrtom se želi intenzivirati omenjene mestne površine v območju centra, zato je predvideno programsko aktiviranje mestnega parterja med obstoječimi stanovanjsko-poslovno-trgovskimi objekti z izgradnjo novega, enotnega strešnega pokritja na višini ca. 5 m, kar bo omogočilo programsko zgostitev, reorganizacijo in razširitev tudi programov v obstoječih objektih. Na ta način bo pridobila Cesta maršala Tita potrebno programsko zaledje, oziroma tisto “kritično maso“ javnih površin, ki bo sprožila proces programske preobrazbe in revitalizacije mestnega središča in ki bo lahko konkurirala načrtovanim sodobnim trgovskim centrom na obrobju mesta. Cesta maršala Tita je z novo ureditvijo proti severu zamejena z meandri novega mestnega parterja, ki se odpira z velikimi steklenimi površinami (izložbami) proti uličnemu prostoru. Urbanistično oblikovanje v morfološki enoti C mora biti enotno. Vse nove pokrite površine med obstoječimi objekti naj oblikujejo enotno strešno krajino. V območjih povečanega prometnega hrupa mora urbanistično oblikovanje in arhitekturno oblikovanje objektov upoštevati pasivno in aktivno protihrupno zaščito.
Morfološka enota C se členi v dve podenoti, in sicer zahodno podenoto C1 in vzhodno podenoto C2.
Morfološka podenota C1
V zahodni podenoti C1 se nahaja obstoječi “Postajni park” s spomenikom, ki se bo razširil proti zahodu v “Mestni postajni park”. V parku je predvidena dodatna zasaditev dreves in zelenic, oblikovanje pešpoti in počivališč ter postavitev skulptur iz opusa jeseniške Forma vive. Iz parka se v obliki pešpoti vzpostavijo povezave z Razgledno potjo. V morfološki podenoti C2 je mogoče izrabiti prostor med obstoječimi objekti s prekritjem mestnega parterja tako, da dobijo posamezni objekti možnost programske razširitve ali pa je mogoče umestiti v ta prostor povsem nove javne programe. Pri zasnovi programske in prostorske organizacije dodatnih parternih površin pod novim strešnim prekritjem je potrebno upoštevati potrebno dostopnost do vhodov v obstoječe objekte ter vzpostaviti dosledno ločevanje javnih in internih programov.
Ob Cesti maršala Tita je potrebno izoblikovati avtobusno postajališče z nadstreškom in klopmi za čakajoče potnike.
Morfološka podenota C2
V vzhodni podenoti C2 se predvideva ob omenjenih ukrepih še gradnja višjega poslovno-trgovsko-stanovanjskega objekta P+6 na prosti površini za stavbo policijske postaje. Objekt ima javno pritličje in prvo etažo ter parkirne prostore v kletni etaži. Programsko bo javno pritličje povezovano z novimi pokritimi mestnimi površinami, ki se bodo prometno napajale iz severne intervencijsko servisne poti, ki poteka med morfološkima enotama C in D.
4. Morfološka enota D
Morfološka enota D leži na severnem robu zazidalnega območja pod pobočji Telečnika. Na mestu dosedanje tržnice in garažnega objekta je predvidena gradnja nadomestnega in deloma novega centralnega dvoetažnega garažnega objekta, ki je prislonjen ob pobočje Telečnika, tako da predstavlja novi objekt hkrati tudi oporni zid, ki poteka od Ceste pod gozdom do današnje dovozne poti do tržnice na zahodni strani zazidalnega območja. Garažno-parkirna hiša je namenjena stanovalcem obravnavanega območja, uslužbencem ter obiskovalcem mestnega centra. Na ploščadi nad garažami so locirani linearno oblikovani paviljonski objekti tržnice z možnostjo organizacije dopolnilnih mestnih programov, ki so preko petih vertikalnih komunikacij povezani z garažnimi etažami oziroma z nivojem mestnega parterja. Pred linearnim objektom tržnic poteka peš trgovska “promenada”, ki je dostopna preko zunanjega centralnega stopnišča na mestu uvoza v garažno hišo med objektoma št. 16 in 18 ob Cesti maršala Tita oziroma po pločnikih ob dovoznih rampah do/iz tržnice in po omenjenih vertikalnih komunikacijah v notranjosti objekta. Z nivoja ploščadi oziroma tržnice se uredijo povezave z Razgledno potjo.
Morfološka podenota D1
Morfološka podenota D1 zajema severno zahodni del območja zazidalnega načrta, kjer se nahaja objekt obstoječe tržnice in garaže. Zaradi dotrajanosti in funkcionalne neustreznosti gradbenih konstrukcij bo potrebna postopna rekonstrukcija celotnega območja. Predvidena je izgradnja dvoetažne parkirne hiše, ki ima na zgornji ploščadi organiziran program nove tržnice v objektu paviljonskega tipa. Mogoča je postopna realizacija tega koncepta v več gradbeno ločenih fazah, ki omogočajo nemoteno izvajanje obstoječih funkcij prostora.
Morfološka podenota D2
Morfološka podenota D2 zajema jugovzhodni del območja zazidalnega načrta, kjer je predvidena izgradnja dvoetažne parkirne hiše s paviljonskim objektom na strešni ploščadi. V paviljonskem objektu bo mogoča dopolnitev programa tržnice ali umestitev podobnih mestotvornih javnih programov. Pred paviljonskim objektom je izoblikovana javna trgovsko-promenadna ploščad, ki vključuje tudi javne programe Polajnarjeve vile.
Morfološka podenota D3
Morfološka podenota D3 obsega objekt in ožje območje Polajnarjeve vile. Predvidena je prenova obstoječega objekta in njegova vključitev v program mestnega središča. Mogoča je vzpostavitev kulturno-gostinskega programa tako, da se aktivira vse etaže objekta. Možna je dostopnost iz kletne etaže ali javne promenadne ploščadi na nivoju tržnice. Tukaj je predvidena tudi ureditev večje gostinske terase, kot novega razglednega balkona nad mestom.

Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje paviljonskih objektov pod enotno streho v morfološki enoti C:
Objekti so namenjeni razvoju mestotvornih dejavnosti ter so lahko samostojne konstrukcije ali del razširitve obstoječih pritličnih programov v obstoječih objektih v zunanji prostor. Objekti so pokriti z enotno strešino, po možnosti transparentno. Nove pokrite javne površine pod novim strešnim pokritjem znašajo maksimalno 4.186 m2.
1. Zasnova objektov mora upoštevati možnost etapne gradnje.
2. Osnovna tlorisna velikost objektov se prilagaja programskim zahtevam vendar ne sme segati preko gradbenih linij predpisanih z ZN.
3. Etažnost objekta je K+p+(medetaža).
Kota pritličja je na nivoju mestnega parterja. Dopustna so odstopanja do +/- 0,5 m.
4. Potrebno je zagotoviti dostopnost tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
5. Oblikovanje konstrukcije: konstrukcija objektov in nadstrešnice: po možnosti lahka jeklena konstrukcija, ki omogoča fleksibilnost organizacije notranjih programov ter kasnejše konstrukcijske prilagoditve ali enostavno odstranitev konstrukcije zaradi novih programskih rešitev.
6. Fasada: fasade novega mestnega parterja obrnjene proti Cesti maršala Tita morajo biti lahke in transparentne. Vlogo arhitekturnega označevanja imajo elektronski mediji in oblikovalske oglasne aplikacije.
7. Streha mora biti: lahka, transparentna, steklena in zasenčena s senčili.
8. Gradbene meje na južni in severni strani objekta so obvezne.

Merila in pogoji za oblikovanje garažnega objekta:
1. Zazidalni načrt določa izgradnjo enotne dvoetažne garažne hiše dimenzije 30 m x 323 m z 19.000 m2 uporabne površine oziroma ca. 676 parkirnimi mesti. Garažna hiša je namenjena stanovalcem obravnavanega območja, uslužbencem ter obiskovalcem-kupcem.
2. Zasnova objekta mora upoštevati možnost etapne gradnje.
3. Etažnost objekta je P+1
4. Objekt ne sme segati na jugu preko gradbene linije. V območju Polajnarjeve vile se objekt izogne obstoječemu objektu z opustitvijio dela površin na južni stranici. Kota pritličja objekta je na nivoju mestnega parterja. Dopustna so odstopanja +/- 0,5 m.
5. Konstrukcijska zasnova: objekt je proti severni strani zasnovan kot oporna stena proti pobočjem Telečnika. Dodatno je oporni zid prečno ojačan s pravokotnimi stenami, medtem, ko je na južni strani izvedena podporna konstrukcija z okroglimi stebri.
6. Fasada objekta: objekt se proti južni strani odpira na servisno ulico med garažo in novim pokritim mestnim parterjem. Fasada objekta je odprta, tako da omogoča naravno prezračevanje ter opremljena s horizontalnimi pasovi korit za zelenje.
7. Streha objekta garaže: ravna streha objekta garaže je pohodna in služi kot trgovska deloma pokrita promenada – ulica. Tlakovanje promenade je izvedeno v kamnu. Proti južni strani je oblikovana ograja v obliki horizontalnega korita za zelenje.
8. Gradbena linija južne stranice objekta je obvezna.

Merila in pogoji za oblikovanje objektov tržnice:
1. Na ploščadi nad garažno hišo je predvidena izgradnja dveh objektov tržnice. Vzhodni objekt meri 15 m x 62 m, zahodni pa 15 m x 167 m. Oba objekta merita v višino 5 m ter imata za 1 m odmaknjeno hladno streho. Tržnica ima proti severu organiziran pas servisnih prostorov, ki so dostopni iz severne servisne ceste, ki je speljana na nivoju tržnice. Proti jugu ima tržnica 10 m globok pas zaprtih prodajnih prostorov in 5 m širok pas pokritih prostorov pod nadstrešnico, ki previseva preko objekta vzdolž trgovske promenade na platoju nad garažami. V okviru izgradnje garaže je predvidena tudi prenova Polajnarjeve vile in njena vključitev v mestni javni program.
2. Objekt tržnice je mogoče zgraditi v jekleni konstrukciji z lahkimi stenastimi polnili v kombinaciji z akumulacijskimi stenami zaradi posebnih pogojev pričakovanega programa.
3. Fasade objekta so proti jugu transparentne in zasenčene z lahkimi senčili, proti severu je tržnica zaprta ter namenjena servisnim in skladiščnim funkcijam. Streha objekta je prepišna, lahka kovinska v enotnem naklonu.
4. Možna je etapnost izvedbe posameznih objektov.

Območje zazidalnega načrta se prometno navezuje na Cesto maršala Tita, ki je osnovna urbana os Jesenic. S Ceste maršala Tita vodijo pravokotno na os ceste proti severnemu delu ZN štirje prometni dostopi, in sicer na vzhodu preko križišča za Cesto pod gozdom, preko dostopa mimo lekarne, ki napaja garažno hišo, preko dostopa pred stavbo Titova 20, ki ga ZN povzema po LN, ki ga je izdelal Planing d.o.o., Križe, ki pa se bo z izgradnjo novega mestnega parterja verjetno opustil ter preko dostopa na mestu dosedanjega uvoza do območja tržnice. Pravokotni prometni priključki so medsebojno povezani z dvema servisnima cestama, ki potekata paralelno s Cesto maršala Tita. Prva servisna cesta poteka na stiku med morfološkima enotama C in D na nivoju mestnega parterja. Ta servisna cesta prometno napaja obstoječe programe v morfološki enoti C ter predvidene nove površine pokritega mestnega parterja. Promet na tej servisni cesti je enosmeren ter poteka od zahoda proti vzhodu. Druga servisna cesta poteka na nivoju trgovske promenade za objekti nove tržnice. Dostopna je preko Ceste pod gozdom na vzhodu in se prazni preko trase na obstoječi servisni cesti za tržnico na zahodni strani območja ZN.
Po obeh omenjenih dostopih iz Ceste maršala Tita ter iz dostopa mimo lekarne se prometno napaja tudi garažna hiša z dvosmernim prometnim režimom, ki omogoča nemoteno prometno obratovanje garažne hiše. Medtem, ko omogočata vzhodno in zahodno križišče levo in desno zavijanje dovoljuje sredinski priključek pri lekarni le desni uvoz in izvoz.

Površine za mirujoči promet so urejene:
– ob glavni cesti z vzdolžnim parkiranjem,
– v garažno-parkirni hiši.

Peš površine so predvidene ob glavni cesti z oblikovanjem južne promenade, na ploščadi pred tržnico v obliki severne trgovske promenade, na južni strani zazidalnega območja ter ob cestah znotraj zazidalnega območja (dvostranski pločnik) ter v območju parkovnih ureditev. Minimalna širina pločnikov in peš poti je 1,25 m. Pločniki morajo biti z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa. Peš površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane. Ob Cesti maršala Tita se uredi avtobusno postajališče z ustreznimi nadstrešnicami v sklopu okoliških objektov. Nadstrešnica za AP pred postajnim trgom se predvidi v sklopu objekta bližnje trgovine. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. V vzdolžni smeri je območje povezano z internimi peš potmi, ki povezuje javne zelene površine in notranje zelene atrije.

Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno dokumentacijo s področja cestne infrastrukture, in sicer:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravani rekonstrukciji cestišča državnih cest pogoje Direkcije RS za ceste,
– upoštevati uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobno.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju obravnavanih objektov na kategorizirane ceste. Vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma rekonstrukcijo obstoječih si je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah.
Cestni priključek mora biti pravokoten na os ceste, preglede (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajen v niveleti z javno cesto.
Posebej poudarjamo problem parkirnih površin pri poslovnih objektih, pri čemer je potrebno upoštevati glede na dejavnost tudi njihovo število v skladu s temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
Navesti je potrebno tudi priključevanje na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest.
Za kolesarski in peš promet je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, s tem ko se kolesarski promet odvija po cesti. Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.
Meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na cesto oziroma na njej celo zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
Zaradi predvidene izgradnje (avtobusnega postajališča, hodnika za pešce, priključka in parkirnih površin) odvodnavanje ceste ne sme biti ovirano, zato mora investitor predpisano urediti odvodnjavanje vseh predvidenih objektov.
Na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa (parkirišča, dovozne poti) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varstvu cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
V primeru oviranja prometa na kategoriziranih cestah zaradi tehnologije izvajanja del, si mora izvajalec za polovično ali delno zaporo ceste v smislu 65. člena zakona o javnih cestah pridobiti odločbo od pristojnega upravnega organa za promet.
Za vse posege v varovalnem pasu kategoriziranih državnih cest si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI) s pripadajočo situacijo zunanje in prometne ureditve, ki mora upoštevati zgoraj navedene pogoje in veljavne zakonske predpise (zakon o javnih cestah, temeljni predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin, pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč, pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in zakon o varnosti cestnega prometa).

Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in toplotno energijo, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.

Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje morajo potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu (pločnik, parkirišče, zelenica) tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mesta priključevanja zaradi ustreznejših rešitev in racionalnejšega etapnega izvajanja zazidalnega načrta. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja zazidalnega območja.

Merila in pogoji za oskrbo z vodo
Vsi novopredvideni objekti iz ZN Center Jesenice se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja, s posebnimi priključnimi vodi preko vodomernih jaškov. Obstoječi, dotrajani LŽ cevovod preseka 125 mm se nadomesti z novim napajalnim cevovodom LŽ Ductilne izvedbe zadostnega preseka (DN 200) po severni strani Ceste maršala Tita, na odseku med mestnim parkom in Cesto pod gozdom. Prav tako se izvedeta nova sekundarna odcepa preseka 100 mm z nadzemnimi hidranti, in sicer en kot samostojni napajalni vod, ter drugi kot krožna sanitarna zanka. Hidrantno omrežje mora biti izvedeno skladno z določili zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Tranzitni cevovod PVC izvedbe preseka 300 mm, je potrebno pred pričetkom izvajanja zemeljskih del pri izgradnji parkirne hiše prestaviti proti severu, najmanj 3 metre od roba izkopa gradbene jame. Prestavitev cevovoda se izvede v LŽ Ductilni izvedbi preseka 300 mm. Za izvedbo vodovodov je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika. V primeru zahteve Slovenskih železnic po obstoju internega cevovoda LŽ izvedbe preseka 200 mm, je potrebno le tega ustrezno prestaviti in funkcionalno povezati na vodohran.

Merila in pogoji za odvajanje fekalnih odpadnih in meteornih vod
Vsi novopredvideni objekti se za odvod odpadnih-sanitarnih voda priključijo na javno kanalizacijsko omrežje na Cesti maršala Tita preko posebnih sanitarnih priključkov in obnovljenega sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Meteorne vode iz javnih tlakovanih in prometnih površin se preko peskolovov in meteorne kanalizacije odvede v javno kanalizacijo. Strešne vode, zaledne vode in talne, drenažne vode je odvesti z ločenim kanalom do meteornih ponikalnic, izvedenih in lociranih na mestih brez škode drugim. Kanalizacija mora biti vodotesna. Za izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika. Po potrebi, glede na hidravlični izračun, bo potrebno v smislu povečanja preseka obnoviti primarno omrežje po severni strani Ceste maršala Tita, na odseku med Cesto pod gozdom in vtokom v centralni kolektor. Odpadne vode iz posameznih objektov morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje za izpust v kanalizacijo, sicer se mora pred vtokom v javni kanal pri povzročitelju izvesti ustrezno predčiščenje. Za odvodnjavanje hudourniške vode severno za staro vilo, je potrebno pridobiti posebne vodnogospodarske rešitve, ki jih izvede pristojna inštitucija izvajalca javne vodarske službe. Teh voda ni dovoljeno priključevati na javno kanalizacijo, ampak morajo biti odvedene s posebnimi objekti hudourniške odvodnje. Za vse posege, ki bodo vplivali na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese, je potrebno pridobiti vodnogospodarsko mnenje oziroma pogoje ter vodnogospodarsko soglasje.

Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo
Elektroenergetsko napajanje novopredvidenih objektov se izvede preko novopoloženih nizkonapetostnih elektro zemeljskih kablovodov iz prestavljene transformatorske postaje TP Tržnica. Na območjih urejanja je potrebno vse kablovode, tako VN kot NN, izvesti v kabelski podzemni kanalizaciji z ustreznimi jaški. Na primerno mesto je potrebno prestaviti odnosno vgraditi novo transformatorsko postajo Tržnica, betonske montažne izvedbe, moči 630 kVA, vzankano v ustrezni, 20 kV daljnovod. V primeru namestitve v objektu – garažni hiši, mora biti TP dostopna posebnemu vozilu z dvigalno napravo. Za izvedbo elektro energetskega omrežja, transformatorske postaje in prestavitev in mehanskih zaščit je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav. Transformatorske postaje ni možno prestavljati na drugo lokacijo. Potrebno jo bo ustrezno zavarovati, novo predvideni objekt pa odmakniti – najmanj 3 metre.

Merila in pogoji za oskrbo s toplotno energijo
Vsi novo predvideni objekti se oskrbijo s toplotno energijo iz javnega vročevodnega sistema. Izvede se priključni cevovod od obstoječega cevovoda bližnjih objektov banke in policije, na severni strani glavne ceste, ter toplotne postaje znotraj posameznih objektov. Vročevodno omrežje se izvede s predizoliranimi cevmi, položenimi v pesek. Toplotne postaje morajo biti indirektne, s sistemom regulacije, merilno regulacijsko opremo in vso ostalo strojno opremo za vročevodni režim primarne strani 130-70 in NP 15 bar. Za izvedbo vročevodnega omrežja je potrebno izdelati projektno tehnično-dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.

Javna razsvetljava
Vse novo nastale prometne poti in javne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Izvesti je potrebno že krajevno unificiran tip cestnih svetilk na drogovih, s kablovodom izvedenim iz obstoječega sistema javne razsvetljave ali novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, skladno z tehničnimi normativi in določili lokalne skupnosti o tipu in načinu izvedbe.

Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja
Novo predvidene objekte se oskrbi z telekomunikacijskim priključkom iz primarnega kabelskega omrežja iz jaška. Priključne kable do posameznih kabelskih omaric je potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. Vse obstoječe priključke, ki bodo z gradnjo novih objektov tangirani, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Le-to je prav tako izdelati za nove priključke do posameznih objektov. V projektni nalogi je potrebno točno opredeliti število končnih priključnih enot. Dolgoročno je predvideno, da se sedanji krajevni kabli nadomestijo z optičnimi kabli.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov
Mesta posod za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz mesta nastanka se določi za vsak objekt posebej v fazi projektne dokumentacije PGD – PZI. V zunanji ureditvi se določi tudi t.i. ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov. Izjemoma, na posebnih lokacijah, se lahko nameščajo tudi večji, 5 m3 kesoni. Izvajalec javne službe poda na lokacije v fazi upravnega postopka posebno soglasje. Lokacija mora biti dostopna specialnim vozilom, biti mora v nivoju ceste in oddaljena največ 10 metrov.

V območju zazidalnega načrta Center Jesenice je predvidena drevoredna zasaditev ob Cesti maršala Tita ter ob severni uvozno-izvozni cesti pred lekarno. Dodatno se uredi in zasadi obstoječi park s spomenikom, ki pridobi z novo ureditvijo dodatne zelene površine in se v povezavi z UN Mestni postajni trg smiselno priključi večjim parkovnim površinam na vzhodnem robu ZN. Pri parkovni ureditvi je potrebno upoštevati izvorni koncept parka ter sanirati nekvalitetne posege, do katerih je prišlo ob rekonstrukciji Ceste maršala Tita. Dovozna cesta do tržnice je v območju parka tlakovana z betonskimi tlakovci ter nivojsko poravnana z zelenimi površinami in od parka prometno ločena s konfini. Ploščad pred tržnico se vzdolž promenade zazeleni z rastlinjem v koritih. Omogoči se dostope do naravnih pobočij Telečnika, kjer je potrebno ohraniti zeleni pas gozda nad sedanjo tržnico. Tudi v območju nove pokrite parterne površine v morfološki enoti C so predvideni manjši zeleni notranji atriji v katerih so postavljene skulpture jeseniške Forma vive.

Požarno varstvo
Izvede se:
– zunanje in po potrebi notranje hidrantno omrežje,
– v notranjosti objektov se namestijo gasilni aparati,
– strelovodna zaščita,
– utrjene in urejene površine za dostop vozil požarne zaščite,
– v času gradnje urejeno skladišče vnetljivih snovi,
– minimalni razmak med dvema objektoma 8 m,
– ustrezni radij prometnic, minimalno 6 m,
– požarni zid med strehami in nadstrešnicami, če so povezane.

Potres
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC.
Zaklanjanje
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.

Zaščita brežin, okolja in hrup
Niso dovoljeni nikakršni posegi v labilne brežine brez dodatnega ogleda in mnenja inženirskega geologa.
Meteorne vode s prometnih površin je dovoljeno spuščati v kolektor mešane kanalizacije le preko lovilcev olj in maščob.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
Prepovedano je opravljati dejavnosti, ki bi s hrupom, svojimi tehnološkimi in odpadnimi vodami onesnaževale okolje. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za stanovanjsko območje.

Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.

Arhitektonske ovire
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampe za dostop za funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16.
Potrebno je izvesti “vhode” na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.

Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so predvsem:
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov,
– zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo,
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalne in energetske infrastrukture,
– urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine sočasno z dograditvijo objektov, prometne, komunalne in energetske infrastrukture,
– izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na
– poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v območju zazidalnega načrta in v okolici, nov gozdni rob ob meji zazidalnega načrta se mora izvesti s krčitvijo gozda na razdalji najvišjih dreves in z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst, v skladu s pogoji pristojne gozdarske službe.

Do realizacije tega zazidalnega načrta so možne začasne ureditve in gradnja začasnih objektov na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije in pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Zazidalni načrt iz 1. člena odloka je stalno na vpogled pri Občini Jesenice in Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.