Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 18. in 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 38/95, 19/96, 37/96, 2/99, 23/99) je Občinski svet občine Jesenice na 21. seji dne 21. 9. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje “Mestni postajni park“, ki ga je izdelala Arhitektura d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana v mesecu oktobru 1999.

Ureditveni načrt vsebuje:
1. besedilo odloka,
2. obrazložitev odloka,
3. soglasja pristojnih organov in organizacij,
4. grafične priloge:
– kopija katastrskega načrta M 1:1000,
– izsek iz dolgoročnega plana M 1:5000,
– zazidalna situacija M 1:500,
– prometna ureditev M 1:500,
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:500,
– urejanje zelenih površin M 1:500,
– regulacija in parcelacija M 1:500,
– etapnost izvajanja M 1:500.

Ureditveni načrt obsega:
– mejo območja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve,
– urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov,
– prometne ureditve,
– komunalne in energetske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor,
– etapnost izvajanja zazidalnega načrta in začasna namembnost zemljišč,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta.

Meja območja ureditvenega načrta Mestni postajni park poteka od začetne točke, ki se nahaja na severnem robu Ceste maršala Tita od koder poteka proti severu po vzhodnem robu parcele št. 374/2, prečka parcelo št. 374/1, teče po vzhodnem robu parcele št. 872, se obrne proti jugozahodu in prečka parcelo št. 872, se obrne proti zahodu in teče po sredini parcele št. 377, prečka parcelo št. 380/1, teče po sredi parcele 254 ter se obrne proti jugu do parcele 383/3, se obrne proti jugovzhodu ter teče do vzhodnega vogala parcele 383/3, kjer se obrne proti jugozahodu ter teče do parcele št. 382/1, jo prečka ter se za hotelom Korotan obrne proti jugovzhodu ter poteka ob robu parcele 398 do severnega roba Ceste maršala Tita, prečka cesto v smeri proti vzhodu ter se na njenem južnem robu obrne proti severu, ponovno prečka cesto ter se obrne proti vzhodu in poteka po severovzhodnem robu izvoza za Podmežaklo do jugovzhodnega vogala parcele št. 374/2, kjer se priključi v izhodiščno točko.

Ureditveni načrt Mestni postajni park določa pogoje za izvedbo programa mestnega parka kot zahodne razširitve obstoječega “Postajnega parka“ na katerem stoji spomenik NOB in katerega ureditev in smiselna povezava z obravnavano razširitvijo proti zahodu sodi v okvir ZN Center Jesenice. Na celotnem območju starega in novega parka je predvidena dodatna zasaditev dreves in zelenic, oblikovanje pešpoti in počivališč, otroškega igrišča za potrebe prebivalcev mestnega centra, postavitev skulptur iz opusa jeseniške Forma vive ter izgradnja gostinskega lokala paviljonskega tipa. Preko parka vodijo nove vzdolžne in prečne povezave v smeri proti tržnici. Ureditev parka na tem mestu je pomembna zaradi zagotovitve prostih površin ob železniški postaji, za ustvarjanje zelenega predaha med novim in starim delom Jesenic ter zaradi oblikovanja novih mestnih funkcij.
V okviru parka se ohrani, uredi in prezentira materialne ostanke nekdanjih zaporov gestapa v sklopu in okolici Stanovnikove vile. V območju z zgodovinskimi ostanki se predvidi namestitev spominskega obeležja. Za postavitev obeležja se pridobi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
Del med obstoječim spomenikom in pločnikom se sanira z zasaditvijo žive meje in ločitvijo visokega obeliska od pločnika z ustrezno arhitekturno in hortikulturno rešitvijo. Na območju parka se valorizira obstoječo parkovno vegitacijo (drevesa), ki se iterpolirajo v novo ureditev.

Urbanistična ureditev določa predvsem:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.

Merila za krajinsko oblikovanje
Območje ureditvenega načrta “Mestni postajni trg“ obsega prostor med Cesto maršala Tita oziroma cestno pentljo s priključkom za Podmežaklo in pobočji Telečnika vključno z območjem hotela Korotan do ceste na tržnico, na katerem je potrebno upoštevati naslednje krajinsko-oblikovalske pogoje, in sicer:
1. Novi park se programsko in oblikovno povezuje z obstoječim parkom v novo smiselno celoto, ki jo združuje na njegovem južnem robu južna trgovska promenada, ki poteka vzdolž Ceste maršala Tita in se nanjo odpirajo v območju centra programi mestnega središča. V vzdolžni smeri, vzporedno z južno promenado, poteka skozi osrčje obeh parkov pešpot, ki poteka iz območja ZN Center Jesenice mimo hotela Korotan proti območju centra.
2. Ta pešpot je notranja hrbtenica obeh parkov ob kateri so nameščena počivališča za obiskovalce parka, nov paviljonski gostinski objekt in otroško igrišče, ki je enostavno in hitro dostopno iz območja ZN Center Jesenice. Iz zahodnega dela mesta prečka območje parka diagonalna pešpot, ki vodi proti objektom tržnice. Pred paviljonskim gostinskim objektom je pravokotno na Cesto maršala Tita oblikovana utrjena zelena parkovna ploščad (utrjen travnik) namenjena občasnim prireditvam. V parku so razporejene plastike jeseniške Forma vive, ki dajejo območju videz parka skulptur. Detajlna ureditev parka in postavitve skulptur se izvede na podlagi predhodnega krajinskega oziroma lokacijskega načrta. V območju parka je predvidena zravnava in zatravitev terena ter zasaditev visokodebelnih platan. Ob južni promenadi so platane postavljene v drevoredni vrsti, medtem ko je njihova zasaditev v notranjosti parka svobodnejša, tako da oblikuje večje odprte prostore parkovnih jas. Severno od osrednje sprehajalne poti, pod pobočji Telečnika, se ohrani, kultivira in dopolni avtohtona drevesna vegetacija.
3. Južna trgovska promenada se poploči s kamnitimi ploščami ali s kvalitetnimi betonskimi zložniki. Osrednja promenada in diagonalna pešpot se izvede v peščeni obliki ali v asfaltu z uvaljanim grobozrnatim agregatom. Osrednja parkovna ploščad pred paviljonskím objektom se izvede kot utrjena (drenirana) travnata površina namenjena prireditvam. Brežina ob dovozni poti do hotela Korotan se nadomesti s kamnitim polkrožnim opornim zidom. Obstoječa transformatorska postaja se obda z visoko živo mejo.
4. Območje hotela Korotan vključno s starim hotelskim objektom se revitalizira ter nameni turistično gostinski funkciji. Potrebno je urediti okolico hotela z novo javno teraso, parkirnimi mesti in urejenim dostopom za osebne avtomobile in servis.

Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje paviljonskega gostinskega objekta:
1. Objekt je namenjen gostinsko-turistični dejavnosti ter služi tako tujim obiskovalcem kot tudi prebivalcem in predvsem otrokom iz območja ZN Center Jesenice. Objekt je dimenzije 6 m x 12 m in ima poleg notranjih površin tudi večje pokrite površine pod lahko transparentno nadstrešnico. Servisiranje objekta je s ceste na tržnico. V sklop objekta sodi tudi večja terasa oziroma tlakovana ploščad, ki sega od objekta do podaljška peš-trgovske promenade, ki se bo izoblikovala ob Cesti maršala Tita.
2. Zasnova objektov mora upoštevati možnost etapne gradnje. Osnovna tlorisna velikost objektov se prilagaja programskim zahtevam vendar ne sme segati preko gradbenih linij predpisanih z ZN.
3. Etažnost objekta je K+P.
4. Kota pritličja je na nivoju mestnega parterja. Dopustna so odstopanja do + / - 0,5 m.
5. Oblikovanje konstrukcije: konstrukcija objektov in nadstrešnice: po možnosti lahka jeklena konstrukcija, ki omogoča fleksibilnost organizacije notranjih programov ter kasnejše konstrukcijske prilagoditve ali enostavno odstranitev konstrukcije zaradi novih programskih rešitev.
6. Fasada: fasade gostinskega paviljona morajo biti lahke in transparentne.
7. Streha: lahka, transparentna, steklena in zasenčena s senčili.

Območje Mestnega postajnega parka se prometno navezuje na Cesto maršala Tita, ki je osnovna urbana os Jesenic. S Ceste maršala Tita vodi pravokotno na os ceste proti severu cesta do objekta tržnice od koder je mogoče servisno napajati nov paviljonski gostinski objekt. Na južnem delu meji območje na cesto za Podmežaklo in dovozno pot do hotela Korotan, ki pa nimata vpliva na prometni režim v območju ureditvenega načrta. Peš poti se navezujejo na obstoječe tokove pešcev v mestu ter na predvidene ureditve iz ZN Center Jesenice. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. V vzdolžni smeri je območje povezano z peš potmi, ki povezuje javne zelene površine obeh parkov in notranje zelene atrije v območju ZN Center Jesenice. Površine za mirujoči promet so urejene izven območja UN, in sicer ob glavni cesti z vzdolžnim parkiranjem in v predvideni garažno parkirni hiši v sklopu nove tržnice.

Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno dokumentacijo s področja cestne infrastrukture, in sicer:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in pridobiti ob nameravani rekonstrukciji cestišča državnih cest pogoje Direkcije RS za ceste,
– upoštevati uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobno.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju obravnavanih objektov na kategorizirane ceste. Vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma rekonstrukcijo obstoječih si je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena zakona o javnih cestah.
Cestni priključek mora biti pravokoten na os ceste, preglede (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajen v niveleti z javno cesto.
Posebej poudarjamo problem parkirnih površin pri poslovnih objektih, pri čemer je potrebno upoštevati glede na dejavnost tudi njihovo število v skladu s temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
Navesti je potrebno tudi priključevanje na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest.
Za kolesarski in peš promet je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranji cesti, s tem ko se kolesarski promet odvija po cesti. Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.
Meteorne in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na cesto oziroma na njej celo zastajati in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
Zaradi predvidene izgradnje (avtobusnega postajališča, hodnika za pešce, priključka in parkirnih površin) odvodnavanje ceste ne sme biti ovirano, zato mora investitor predpisano urediti odvodnavanje vseh predvidenih objektov.
Na celotni trasi cest, kot tudi znotraj samega kompleksa (parkirišča, dovozne poti) se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varstvu cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
V primeru oviranja prometa na kategoriziranih cestah zaradi tehnologije izvajanja del, si mora izvajalec za polovično ali delno zaporo ceste v smislu 65. člena zakona o javnih cestah pridobiti odločbo od pristojnega upravnega organa za promet.
Za vse posege v varovalnem pasu kategoriziranih državnih cest si je investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste na podlagi predložene projektne dokumentacije (PGD, PZI) s pripadajočo situacijo zunanje in prometne ureditve, ki mora upoštevati zgoraj navedene pogoje in veljavne zakonske predpise (zakon o javnih cestah, temeljni predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin, pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč, pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in zakon o varnosti cestnega prometa).

Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.

Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje v območju novega parka mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu (pločnik, parkirišče, zelenica) tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje objektov. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov in lokacij naprav ter mesta priključevanja zaradi ustreznejših rešitev in racionalnejšega etapnega izvajanja ureditvenega načrta. Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja ureditvenega območja.

Merila in pogoji za oskrbo z vodo
Paviljonski gostinski objekt se s pitno vodo oskrbi iz javnega vodovodnega omrežja, s posebnimi priključnim vodom preko vodomernega jaška. Hidrantno omrežje mora biti izvedeno skladno z določili zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Za izvedbo vodovoda je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.

Merila in pogoji za odvajanje fekalnih odpadnih in meteornih vod
Predvideni paviljonski gostinski objekt se za odvod odpadnih-sanitarnih voda priključi na javno kanalizacijsko omrežje na Cesti maršala Tita. Meteorne vode iz javnih tlakovanih in prometnih površin se preko peskolovov in meteorne kanalizacije odvede v javno kanalizacijo. Strešne vode, zaledne vode in talne, drenažne vode je potrebno odvesti z ločenim kanalom do meteornih ponikalnic, izvedenih in lociranih na mestih brez škode drugim. Kanalizacija mora biti vodotesna. Za izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.

Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo
Elektroenergetsko napajanje novo predvidenega objekta se izvede preko novo položenega nizkonapetostnega elektro zemeljskega kablovoda iz obsoječe transformatorske postaje. Na območju urejanja je potrebno vse kablovode, tako VN kot NN, izvesti v kabelski podzemni kanalizaciji z ustreznimi jaški. Za izvedbo elektroenergetskega omrežja je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.

Merila in pogoji za oskrbo s toplotno energijo
Novo predvideni objekt se oskrbi s toplotno energijo iz javnega vročevodnega sistema. Izvede se priključni cevovod od obstoječega cevovoda bližnjih objektov Centra Jesenice ter toplotne postaje znotraj posameznih objektov. Vročevodno omrežje se izvede s predizoliranimi cevmi, položenimi v pesek. Za izvedbo vročevodnega omrežja je potrebno izdelati projektno-tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.

Javna razsvetljava
Vse novo nastale prometne poti ter javne parkovne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. V območju parka je javna razsvetljava izvedena z namestitvijo nizkih parkovnih ambientalnih luči, s kablovodom izvedenim iz obstoječega sistema javne razsvetljave ali novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno s tehničnimi normativi in določili lokalne skupnosti o tipu in načinu izvedbe.

Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja
Novo predvideni objekt se oskrbi z telekomunikacijskim priključkom iz primarnega kabelskega omrežja iz jaška. Priključne kable do kabelske omarice je potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. Vse obstoječe priključke, ki bodo z gradnjo novih objektov tangirani, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. V projektni nalogi je potrebno točno opredeliti število končnih priključnih enot.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov
Mesto posode za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz mesta nastanka se določi na severni strani paviljonskega objekta posebej v fazi projektne dokumentacije PGD-PZI. Lokacija mora biti dostopna specialnim vozilom, biti mora v nivoju ceste in oddaljena največ 10 metrov.

Merila za krajinsko urejanje so podana v 7. členu tega odloka. Območje urejanja se smiselno povezuje z območjem, ki ga ureja ZN Center Jesenice, kjer je drevoredna zasaditev ob Cesti maršala Tita. Dodatno se uredi in zasadi obstoječi park s spomenikom, ki pridobi z novo ureditvijo dodatne zelene površine in se v povezavi z UN Mestni postajni trg smiselno priključi večjim parkovnim površinam na vzhodnem robu ZN. Dovozna cesta do tržnice je v območju obeh parkov bo tlakovana z betonskimi dekorativnimi tlakovci ter nivojsko poravnana z zelenimi površinami in od parka prometno Iočena le s konfini. Ploščad pred tržnico se vzdolž promenade zazeleni z rastlinjem v koritih. Omogoči se dostope do naravnih pobočij Telečnika.

Požarno varstvo
Izvede se:
– zunanje in po potrebi notranje hidrantno omrežje,
– v notranjosti objektov se namestijo gasilni aparati,
– strelovodna zaščita,
– utrjene in urejene površine za dostop vozil požarne zaščite,
– v času gradnje urejeno skladišče vnetljivih snovi,
– minimalni razmak med dvema objektoma 8 m,
– ustrezni radij prometnic, minimalno 6 m,
– požarni zid med strehami in nadstrešnicami, če so povezane.

Potres
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC.
Zaklanjanje
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.

Zaščita brežin, okolja in hrup
Niso dovoljeni nikakršni posegi v labilne brežine brez dodatnega ogleda in mnenja inženirskega geologa.
Meteorne vode s prometnih površin je dovoljeno spuščati v kolektor mešane kanalizacije le preko lovilcev olj in maščob.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
Prepovedano je opravljati dejavnosti, ki bi s hrupom, svojimi tehnološkimi in odpadnimi vodami onesnaževale okolje. Potrebno je upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za stanovanjsko območje.

Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.

Arhitektonske ovire
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampe za dostop za funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16.
Potrebno je izvesti “vhode” na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več etapah. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.

Obveznosti investitoriev in izvajalcev so predvsem:
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov ali zasaditvijo parka,
– zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo,
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalne in energetske infrastrukture,
– urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine sočasno z dograditvijo objektov, prometne, komunalne in energetske infrastrukture,
– izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v ožjem in širšem območju ureditvenega načrta

Ureditveni načrt iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.