Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, št. 45/94 – odl. US RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, št. 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US RS, št. 44/96 – odl. US RS, št. 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 odl. US RS, št. 74/98, 59/99 – odl. US RS), 26. člena zakona a varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/66 – odl. US RS, št. 61/96 – odl. US RS, št. 35/97, 73/97 – odl. US RS, št. 87/97, 73/98 in 31/00) in 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 68/97, 31/98 in 66/99) je Občinski svet občine Postojna na 21. seji dne 26. 10. 2000 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba),
– financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– objekte in naprave uporabnikov in upravljalcev,
– pogoje priključitve na javni vodovod,
– način odjema pitne, tehnološke in požarne vode iz javnih vodovodov,
– meritve in obračun porabe vode,
– prekinitev dobave vode,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznost uporabnikov in upravljalcev,
– prevzem objektov in naprav v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje pitne vode uporabnikom,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– priključevanje novih uporabnikov na omrežje,
– vodenje katastra objektov in naprav javnega vodovoda.
3. člen
(objekti in naprave, ki so predmet javne službe)
Predmet javne službe so:
– javni vodovod,
– naprave in objekti skupne rabe.
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi in je v lasti ali solasti Občine Postojna ter v upravljanju upravljalca.
Objekti in naprave skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja) in omrežja za vzdrževanje javnih površin.
Šteje se, da je javni vodovod zgrajen, če mesto priključitve na javni vodovod ni od objekta oddaljeno več kot 100 m.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe iz tretjega odstavka tega člena pokriva proračun Občine Postojna.
4. člen
(uporabniki in upravljalec)
Uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
Upravljalec javnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki ji je Občina Postojna poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
5. člen
(posegi v prostor)
Za vsak poseg v prostor, ki posega v območje, kjer je že zgrajen javni vodovod, ali pa se načrtuje njegovo izgradnjo, si mora investitor pridobiti soglasje Občine Postojna. V soglasju, ki ga po pooblastilu Občine Postojna izda upravljalec, se določijo pogoji za posege v prostor.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
6. člen
(pravilnik)
Upravljalec sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav vodovodnega sistema (v nadaljevanju: pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavnimi predpisi.
7. člen
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljalec ali od upravljalca pooblaščeni izvajalec.
II. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
8. člen
(cena storitev)
Javna služba se financira iz cene storitev, oblikovane v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo. Ceno storitev sprejme lastnik javnega vodovoda na predlog upravljalca.
9. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje se financira iz sredstev amortizacije in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
10. člen
(širitev omrežja)
Širitev kanalizacijskega omrežja se financira iz sredstev občinskega proračuna, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz drugih virov.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
11. člen
(objekti in naprave upravljalca)
Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljalec so javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe, ki so preneseni upravljalcu v upravljanje.
Javne vodovode sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.
Javno vodovodno omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti upravljalec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajenega po veljavnosti tega odloka.
Upravljalec mora po opravljenem delu na javnem vodovodu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. V primeru nastanka škode, le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
12. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
– vodovodni priključek,
– vodovodni jašek ali niša, ventil po obračunskem vodomeru, protipovratni ventil, izpustni ventil,
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja ločuje merilno mesto,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidrant, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena z izjemo vodovodnega priključka vzdržuje v skladu s predpisi uporabnik na lastne stroške.
13. člen
(vodovodni priključek)
Vodovodni priključek je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi,
– ventila pred obračunskim vodomerom in čistilnega kosa,
– obračunskega vodomera.
Meja med vodovodnim priključkom, s katerim upravlja upravljalec in vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom po obračunskem vodomeru.
Montažo vodovodnega priključka praviloma izvaja upravljalec na stroške uporabnika. V primeru, da dela izvaja drug izvajalec, je obvezen nadzor predstavnika upravljalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika. Vodovodni priključek vzdržuje izključno upravljalec na svoje stroške. Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop upravljalcu na funkcionalno zemljišče. Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema kontrolo, menjavo in žigosanje obračunskega vodomera ter popravilo okvar na priključku in obnovo priključka.
IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
14. člen
(soglasja)
Upravljalec izdaja soglasja k:
– osnutkom prostorskih izvedbenih aktov,
– lokacijski dokumentaciji,
– priključitvi zgradb na vodovodno omrežje,
– drugim posegom v prostor.
Upravljalec izda soglasje po postopku in obliki določeni v pravilniku.
15. člen
(pogoji priključitve na javni vodovod)
Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljalca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljalca. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku.
Upravljalec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku in
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec vlagatelja za priključitev na javni vodovod seznaniti s pogoji pod katerimi bo priključitev možna.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
16. člen
(izvedba priključkov na javni vodovod)
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
Stalen priključek na javni vodovod
Upravljalec je dolžan omogočiti uporabo vodovodnega priključka najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Postojna in upravljalca v zvezi s priključitvijo (plačilo priključne takse, plačilo stroškov izdaje soglasja upravljalca).
Upravljalec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Začasen priključek na javni vodovod
Upravljalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljalca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov. Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.
17. člen
(spremembe na priključkih)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
Odjava priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljalcu v pisni obliki. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov.
Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljalec na stroške uporabnika.
Upravljalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod.
18. člen
(dostop do priključkov)
Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljalca.
Mesto, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora biti vedno dostopno delavcem upravljalca.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
19. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera na vodovodnem priključku.
Obračunski vodomer namesti upravljalec vodovodnega omrežja na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno, vendar v skladu s projektom in določili pravilnika.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer in omogočati dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje, preglede in odčitke obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa v skladu z zakonodajo. Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera.
Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
20. člen
(pomožni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še pomožni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode.
Upravljalec javnega vodovoda ni obvezen teh vodomerov vzdrževati.
21. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
22. člen
(obračun)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi tarifnega sistema in dejanske porabe vode v preteklem obračunskem obdobju po odčitku ali izračunane povprečne porabe vode najmanj dveh mesecev ter veljavne cene.
Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno.
V primeru, da upravljalec in uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi vsaj dvomesečne dejanske porabe vode oziroma se uporabi pavšal mesečne porabe vode – 4 m3/osebo.
23. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primenu, da je več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljalca.
Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo vgraditi ločene vodomere.
24. člen
(plačilo storitev)
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljalcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Upravljalec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
VI. PREKINITEV DOBAVE VODE
25. člen
(prekinitev brez objave)
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez objave, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik pisno začasno odpove odjem vode,
2. če stanje vodovodne napeljave uporabnika ogroža kvaliteto vode v vodovodnem sistemu ali ovira nemoteno dobavo vode drugim uporabnikom,
3. če uporabnik brez soglasja upravljalca uporablja v lastni vodovodni napeljavi, poleg vode iz vodovodnega sistema, tudi vodo iz drugih virov,
4. če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali zanemarjen in uporabnik tudi po opominu upravljalca pomanjkljivosti ne odpravi,
5. če se uporabniki istega vodovodnega priključka ne dogovorijo za način plačevanja stroškov porabljene vode,
6. če uporabnik ne plača računa za porabljeno vodo v roku 15 dni po poslanem opominu, s katerim je opozorjen na prekinitev dobave vode,
7. če uporabnik ne omogoči upravljalcu odčitavanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
8. če uporabnik odstrani pečat na obračunskem vodomeru ali izvrši drug nedovoljen poseg na priključku,
9. če uporabnik brez soglasja upravljalca razširi lastno napeljavo ali dovoli drugi osebi priključitev na lastno napeljavo,
10. če uporabnik izvede priključek na vodovodni sistem brez soglasja upravljalca,
11. če uporabnik ne upošteva ukrepov o varčevanju z vodo v primeru izrednih razmer vodne oskrbe,
12. če uporabnik ne upošteva 1., 5., 8.,10. in 15. točke 29. člena tega odloka.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljalec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjh dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev, ki je daljša od treh mesecev.
26. člen
(prekinitev z obvezno objavo)
Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljalec mora o času trajanja prekinitve dobave vode obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev objava za upravljalca ni obvezna.
VII. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
27. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljalca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljalca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljalca tudi za naslednje namene:
1. škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali druga podobna gradbena dela.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Pri obračunu porabljene vode iz tretjega odstavka tega člena se uporablja tarifa za gospodarski in ostali odjem vode, razen ko je namenjena za uporabo v gospodinjstvih.
Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljalec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere na omrežju dopuščajo predviden odvzem.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega odstavka tega člena, mora imeti lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z obračunskim vodomerom, ki je registriran pri upravljalcu.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz vodovodnega omrežja mimo obračunskega vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim delavcem upravljalca.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV JAVNEGA VODOVODA
28. člen
(obveznosti upravljalca)
Upravljalec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
6. vodi kataster in evidence objektov in naprav javnega vodovoda,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na javni vodovod,
8. kontrolira ustreznost interne vodovodne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
9. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. ravna skladno z določbami pravilnika,
11. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
12. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
13. meri količine načrpane vode na lastnih zajetjih,
14. redno odčituje obračunske vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
15. organizira dobavo vode v primeru višje sile in o tem poroča pristojnim občinskim organom,
16. pripravlja predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
17. po programu, ki ga potrdi Občina Postojna,opravlja vzdrževalna dela na požarnem omrežju in hidrantih.
29. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključi le s soglasjem upravljalca,
2. na že zgrajeni javni vodovod se mora priključiti najkasneje v 6 mesecih po izgradnji,
3. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami,
4. upravljalcu dovoliti pregled interne vodovodne instalacije,
5. dovoliti oziroma omogočiti upravljalcu dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. kontrolirati dejansko porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
8. redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo,
9. pisno obveščati upravljalca o lastninskih spremembah priključitve na javni vodovod,
10. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
11. javljati okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu,
12. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primenu višje sile ali ob prekinitvah dobave vode,
13. javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda upravljalcu,
14. pridobiti soglasje upravljalca pri predelavi interne vodovodne napeljave,
15. pridobiti soglasje upravljalca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
16. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali na vodovodni priključek brez soglasja upravljalca,
17. odgovarja za škodo povzročeno na javnem vodovodu, lastnem ali tujem vodovodnem omrežju, ki jo povzročijo z njegovo lastnino, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljalca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
30. člen
(obveznosti drugih subjektov)
Izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje.
Upravljalci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, plinovod, toplovod in podobno) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v območju vodovodnih naprav, pridobiti soglasje upravljalca ter zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljalcu na lastne stroške.
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNEGA VODOVODA V UPRAVLJANJE
31. člen
(prenos obstoječega vodovodnega sistema v last občine)
Obstoječi vodovod, ki ima značaj javnega vodovoda in ni v upravljanju izvajalca javne službe v Občini Postojna ter njeni lasti, se lahko lastnini v smislu določil 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98).
32. člen
(prenos obstoječega vodovodnega sistema v upravljanje upravljalcu)
Za prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v lasti Občine Postojna v upravljanje bodočega upravljalca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod, ki se predaja mora imeti vso potrebno dokumentacijo, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu ter odlok o zaščiti vodnega vira,
2. vodovod, ki se predaja mora ustrezati določbam tega odloka in pravilniku,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6. na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno z veljavnimi predpisi,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
33. člen
(prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema)
Prevzem novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last Občine Postojna se izvede po naslednjem postopku:
1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
2. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil uporabno dovoljenje,
– predložil projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev in potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih.
Investitor je dolžan predati zgrajeni vodovod Občini Postojna najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda Občina Postojna v upravljanje upravljalcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
X. NADZOR
34. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na območju Občine Postojna nadzirajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Komunalni inšpektor opravlja nadzor nad izvajanjem odloka v skladu s svojimi pristojnostmi.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec:
1. če prekine dobavo vode brez obvestila uporabnikom (26. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen tega odloka,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4., 6. in 11. točke 28. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
1. če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda skladno z 15. členom tega odloka,
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz 29. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
4. če odvzame vodo iz hidrantov v nasprotju s 27. členom tega odloka,
5. če ne vgradi obračunskega vodomera, je pa vgradnja le-tega izvedljiva,
6. če odstrani plombo na hidrantnem vodu, obračunskem vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o oskrbi z vodo (Uradne objave Primorskih novic, 12. 12. 1989) in pravilnik o pogojih za dobavo in odjem vode iz vodovodnega sistema Občine Postojna in Občine Pivka (Uradni list RS, št. 1/00).
39. člen
Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljalec izvesti v enoletnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan pa objavi v Uradnem listu RS.
Št. 03201-2/00
Postojna, dne 26. oktobra 2000.
Župan
Občine Postojna
Josip Bajc, jur. l. r.
