Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 26. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 50/95, 63/98 in 68/98) je Občinski svet občine Idrija na 16. redni seji dne 9. 11. 2000 sprejel
O D L O K
o izvajanju gospodarske javne službe pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom določa Občina Idrija predmet, območje, pogoje in način ter ostale elemente za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka (v nadaljevanju: dimnikarska služba).
2. člen
(način izvajanja)
Dimnikarska služba kot gospodarska javna služba se na območju Občine Idrija, na podlagi tega odloka kot koncesijskega akta, izvaja s podelitvijo koncesije.
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa za območje Občine Idrija najboljšemu ponudniku.
3. člen
(področje izvajanja)
Predmet koncesije je opravljanje vseh storitev dimnikarske službe, kot jih določa ta odlok, državni predpisi in pripadajoči standardi za to dejavnost, na področju celotne Občine Idrija.
4. člen
(vrste naprav)
Gospodarska javna služba, ki je predmet tega odloka, zajema nadzorovanje in čiščenje naslednjih naprav:
– male kurilne naprave na vse vrste goriv, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94), kot so kurilna naprava, odvodnik dimnih plinov (dimnik, dimniški priključek – dimovod ali nadtlačni odvodnik),
– srednje kurilne naprave na vse vrste goriv, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94), kot so kurilna naprava, odvodnik dimnih plinov (dimnik, dimniški priključek – dimovod ali nadtlačni odvodnik),
– za pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za dovod ostankov zgorevanja (pepela in ostankov goriva) iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo,
– naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne naprave in naprave za dovod zgorevalnega zraka v prostor s kurilno napravo ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov, ki poteka na osnovi naravnega obtoka zraka.
5. člen
(vrste storitev)
Izvajalec dimnikarske službe opravlja naslednje dimnikarske storitve na vseh napravah, definiranih v predhodnem členu tega odloka:
– strokovno pregleduje kurilne naprave, dimne vode in prezračevalne naprave v objektih zaradi preverjanja, če so varne in v uporabnem stanju,
– opravlja izredne strokovne preglede in meritve vseh naprav na podlagi zahtev pristojnega inšpektorja,
– izvaja kontrolne preglede, na osnovi katerih se določijo potrebe po čiščenju,
– izvaja mehansko čiščenje naprav,
– izvaja kemično čiščenje ter antikorozijsko zaščito,
– izvaja izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadnih plinov in veznih elementih v soglasju z uporabnikom,
– zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, zbranimi pri opravljanju dimnikarskih storitev,
– vodi kataster kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, njihovi lokaciji in lastniku in uporabniku, njihovi velikosti itd., kot to določajo državni in občinski predpisi, oziroma navodila pristojnega ministra,
– vodi kontrolne knjige pregledovanja in čiščenja naprav iz predhodne alinee,
– vodi tudi druge evidence, če to zahteva koncedent in se za to posebej dogovorita (kot je vodenje porabe goriva za posameznega uporabnika, aktivne in neaktivne ter rezervne naprave itd.),
– in druge storitve, ki jih določa zakon ali podzakonski akti.
Kurilne naprave na trda goriva, dimovodi in dimniki v zasebnih gospodinjstvih se čistijo, razen na intervencijo, dvakrat v kurilni sezoni. Ostale naprave, dimovodi in dimniki se čistijo v skladu s pravilnikom o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne ali druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1/76).
6. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje dimnikarske službe se lahko prijavi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dimnikarske dejavnosti in ima odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po zakonu o gospodarskih družbah, ali ima obrtno dovoljenje, oziroma bo le-to pridobil pred začetkom izvajanja javne službe,
– da razpolaga z zadostnim številom strokovno usposobljenih kadrov za učinkovito opravljanje vseh storitev po 5. členu tega odloka na območju za katerega je razpisana koncesija,
– da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in priprav,
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe na poziv uporabnikov ob vsakem času,
– da razpolaga z ustreznimi poslovnimi prostori,
– da zagotovi strokovno in kadrovsko sposobnost za vodenje katastra dimnikarske službe ter razpolaga s potrebno opremo za vodenje katastra,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki bi jo z opravljanjem dimnikarske službe lahko povzročil tretji osebi, državi ali občini, oziroma položiti ustrezno varščino,
– da predloži elaborat o opravljanju dimnikarske službe z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, razvojnega in finančnega vidika,
– da ni v kazenskem postopku in da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje,
– da predloži reference o dosedanjem delu,
– da se izkaže s podatki o finančni sposobnosti za izvajanje gospodarske javne službe.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje, če to določa državni predpis.
7. člen
(vzdrževalni standardi)
Koncesionar je dolžan izvajati dimnikarsko službo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi, navodila ministra, ki se nanašajo na izvajanje dimnikarske službe ter določbami koncesijske pogodbe.
Če državni predpisi ne določijo drugače, je kurilna sezona za dimnikarsko službo od 1. oktobra do 31. maja naslednjega leta.
S koncesijsko pogodbo se določi pogoje, ob katerih je koncesionar dolžan interventno posredovati ob vsakem času.
8. člen
(obveznosti koncesionarja)
Kot izključni izvajalec dimnikarske službe na področju, za katerega je izbran, opravlja storitve pod naslednjimi pogoji:
– da opravlja storitve dimnikarske službe v svojem imenu in za svoj račun,
– da zagotavlja zadostno število strokovnih kadrov in za izvajanje storitev zadosten obseg tehničnih sredstev, kot je opredeljeno v programu izvajanja dimnikarske službe za čas trajanja koncesije,
– da na zahtevo koncedenta ali pristojnih inšpekcijskih služb omogoči strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela,
– da dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske, vzdrževalne in druge standarde ter normative za opravljanje storitev dimnikarske službe,
– da spoštuje zahteve, definirane s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
9. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabniki imajo v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe naslednje obveznosti, in sicer morajo:
– prijaviti svoje naprave pooblaščeni dimnikarski službi in nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra naprav in drugih evidenc v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe,
– omogočiti izvajalcu dimnikarske službe neovirano izvajanje dimnikarskih storitev,
– za nove in rekonstruirane naprave naročiti pri koncesionarju izdelavo strokovnega mnenja, tako imenovanega prvega pregleda in prve meritve o primernosti le-teh,
– pripraviti izvajalcu dimnikarske službe ob neposrednem izvajanju storitev neoviran dostop do vseh naprav, oziroma neoviran vstop v vse prostore, v katerih so ali pa potekajo naprave iz 4. člena tega odloka, ki spadajo pod dimnikarsko službo, omogočiti mora tudi vpogled v načrte naprav in zgradbe, če je to potrebno,
– sporočiti koncesionarju vsako spremembo na napravah, uporabi vrste goriva, časa obratovanja, ki ima za posledico spremembo v emisiji snovi v zrak in vrste ter števila dimnikarskih storitev,
– redno plačevati dimnikarske storitve,
– skrbeti za to, da so njegove naprave pregledane, očiščene in v dobrem stanju,
– v primeru pritožbe na kakovost storitve, je dolžan o tem najprej obvestiti koncesionarja, šele nato koncedenta in pristojno inšpekcijsko službo.
Če uporabnik izvajalcu, ki ima namen opraviti dela v okviru javne službe, ne dovoli vstopa v stanovanje ali svoj poslovni prostor, mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu ne omogoči vpogleda v obstoječe načrte, je koncesionar o tem dolžan nemudoma obvestiti pristojno inšpekcijo ali koncedenta.
10. člen
(pravice uporabnika)
Uporabnik ima pravico:
– zahtevati katerokoli dimnikarsko storitev, ki je predmet javne službe,
– zahtevati in dobiti možnost vpogleda v kataster naprav in ostalih evidenc, ki se nanašajo nanj,
– biti pravočasno obveščen o času izvajanja dimnikarske storitve,
– pravico do pritožbe na kakovost storitev,
– in ostale pravice definirane s tem odlokom in državnimi predpisi.
Koncesionar je dolžan opraviti storitve iz prve alinee v razumnem roku.
11. člen
(javna pooblastila koncesionarja)
Na podlagi pridobljene koncesije ima koncesionar za pridobljeno območje izključno pravico izvajati vse dimnikarske storitve po tem odloku in veljavnih vzdrževalnih standardih.
Dimnikarske storitve obračunava po veljavnem ceniku.
Koncesionar je upravičen do zbiranja podatkov uporabnika, ki so potrebni za vodenje katastra naprav.
12. člen
(uporabnik)
Uporabniki storitev dimnikarske službe za naprave, definirane v 4. členu tega odloka so lastniki, oziroma po njihovem pooblastilu neposredni uporabniki kot so najemniki, upravljavci naprav itd., če to z državnimi predpisi ni določeno drugače.
13. člen
(kataster naprav in ostale zbirke podatkov)
Kataster naprav iz 5. člena vsebuje podatke:
– o lastniku, uporabniku in lokaciji naprav,
– vrsti in moči kurilnih naprav,
– katere in koliko je aktivnih dimniških tuljav,
– katere in koliko je rezervnih dimniških tuljav,
– katere in koliko dimniških tuljav in dimnikov je zaprtih,
– katere vrste goriva se uporabljajo za kurjenje kot primarno, katere kot sekundarno gorivo,
– kateri in koliko je zračnikov iz kurišč,
– kateri in koliko je navadnih zračnikov,
– koliko je naprav za umetno prezračevanje.
Kontrolna knjiga iz 5. člena vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis.
Kataster se vodi atributno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
Kopijo ažuriranih podatkov koncesionar periodično, vendar najmanj enkrat letno izroča koncedentu, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.
Za vodenje katastra in zbirk podatkov je koncesionar upravičen do zbiranja podatkov neposredno od fizičnih in pravnih oseb.
Koncesionar je dolžan s katastrom in zbirkami podatkov ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu in od njega pooblaščenim nadzornim organom in pristojnim inšpektorjem. Na zahtevo posameznega uporabnika je koncesionar dolžan omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.
14. člen
Kataster mora biti voden ažurno. Kataster mora vzpostaviti prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka:
– za kurilne naprave nad 50 kW moči ter ustrezne dimovodne naprave ter prezračevalne naprave – v enem letu po začetku izvajanja javne službe,
– za ostale naprave – v štiriindvajsetih mesecih po začetku izvajanja javne službe.
15. člen
(obveščanje uporabnika)
Koncesionar je dolžan uporabnike o terminu izvajanja storitev dimnikarske službe pravočasno obvestiti. V ta namen koncesionar pripravi razpored rednih storitev kot je čiščenje in pregledovanje. Razpored objavi v sredstvih javnega obveščanja, po krajevnih skupnostih in podobno, razen če to ni s koncesijsko pogodbo določeno drugače.
Pred opravljanjem storitev, ki se izvajajo naključno ali po potrebi, je potrebno posameznega uporabnika obvestiti vsaj tri dni pred začetkom del. Obvestilo je lahko poslano z navadnim pismom ali osebno ali po telefonu, v več stanovanjskih stavbah z obvestilom na oglasni deski, obvestilom upravnika zgradbe, itd.
16. člen
(obveščanje o pomanjkljivostih na napravah)
Če izvajalec dimnikarske službe pri izvajanju posameznih storitev ugotovi pomanjkljivosti na napravah, zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom, ogrožena zdravstvena varnost, je preveliko onesnaževanje okolja in je ogrožena splošna varnost, je dolžan o pomanjkljivosti takoj obvestiti uporabnika in mu tudi določiti rok za odpravo le-teh. Po preteku tega roka mora preveriti ali so pomanjkljivosti odpravljene. Kolikor le-te niso odpravljene mora koncesionar o tem takoj obvestiti koncedenta in pristojno inšpekcijsko službo.
17. člen
(plačevanje storitev)
Koncesionar izda uporabnikom račune takoj po opravljeni storitvi v skladu z veljavno tarifo in veljavnimi predpisi s tega področja. Račun izda osebno ali po pošti, kolikor ni s koncesijsko pogodbo določeno drugače.
Izdajanje in izterjavo računov za storitve uporabnikom lahko koncesionar organizira s pomočjo podizvajalca.
18. člen
(cene storitev)
Izhodiščna cena in pogoji za spreminjanje tarife se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni ukrepi cenovne politike, določeni na državni ravni. O spreminjanju tarife odloča pristojni organ koncedenta na predlog koncesionarja.
19. člen
(viri financiranja dimnikarske službe)
Dimnikarska služba se financira iz cene storitev, ki jo koncesionar zaračuna uporabniku v svojem imenu in za svoj račun.
20. člen
(določila o računovodstvu)
Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske družbe.
Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru računovodstva posebej evidentirati račune za storitve, opravljene v Občini Idrija.
21. člen
(plačilo koncesije)
Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije do konca marca tekočega leta plačati koncedentu koncesijski prispevek v višini 3 odstotkov od plačane realizacije, ustvarjene z dimnikarskimi storitvami v predhodnem letu, zmanjšane za amortizacijska sredstva in sredstva, porabljena za nakup opreme.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Občine Idrija.
22. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan pričeti opravljati storitve dimnikarske službe v roku 30 dni po podpisu koncesijske pogodbe.
Koncesija je podeljena za določen čas za dobo 10 let. Po preteku te dobe se lahko podaljša za enako obdobje.
Koncesija se podaljša na osnovi pisne vloge koncesionarja, ki mora biti vložena najkasneje 8 mesecev pred iztekom koncesije. Pogodbeni stranki koncesijo podaljšata z dodatkom k osnovni koncesijski pogodbi, ki mora biti sklenjen najkasneje 6 mesecev pred iztekom koncesije.
O podaljšanju koncesijske pogodbe odloča občinski svet.
23. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo lahko povzroči občini, zaradi nevestnega ali nerednega izvajanja dimnikarske službe,
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, kolikor pride do prenehanja koncesije po krivdi izvajalca storitev. Zavarovanje lahko koristi tudi republika, če mora v primeru iz prejšnjega stavka zagotoviti izvajanje dimnikarskih storitev namesto občine.
24. člen
(višja sila)
Koncesionar mora opravljati storitve dimnikarske službe v okviru objektivnih možnosti tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
Kot višja sila se smatrajo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave in druge elementarne nesreče, stavke, vojne in ukrepi oblasti pri čemer pride do sprememb okoliščin, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju ali njenem delu na način, kot je predpisan v koncesijski pogodbi.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha ali se začasno prekine samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
25. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja upravni organ občinske uprave, pristojen za lokalne javne službe, kateremu mora koncesionar kadarkoli med delovnim časom posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti delavcem pristojnega upravnega organa občinske uprave vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja storitev in tretjih oseb, vršiti pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Nenapovedan nadzor je lahko le v primeru, če zato obstajajo utemeljeni razlogi, sicer pa mora biti napovedan vsaj petnajst dni pred izvedbo. Izvajalec nadzora se izkaže s podpisom župana. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
Delavci upravnega organa občinske uprave, ki izvajajo nadzor, so dolžni podatke o poslovanju obravnavati kot poslovno tajnost.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor izvajanja dimnikarske službe pooblasti tudi druge organe občine ali pristojno inšpekcijsko službo.
Koncesionar je dolžan do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto koncedentu letno poročilo o opravljenih storitvah.
26. člen
(strokovni nadzor koncesionarja)
Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev dimnikarske službe izvaja pristojna inšpekcijska služba ali po pooblastilu koncedenta ustrezna strokovna služba.
27. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa, ki ga izda župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS.
Postopek javnega razpisa za podelitev koncesije in izbiro koncesionarja izvede najmanj tričlanska komisija, ki jo imenuje župan.
Javni razpis traja od dneva objave do poteka razpisnega roka, ki ni krajši od 30 dni.
Javni razpis vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom,
– rok za prijavo na razpis in način prijave,
– dokumentacija, ki jo mora vsebovati prijava,
– rok za izbiro koncesionarja,
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.
Razpis je neuspešen:
– če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava,
– če posamezen bistven pogoj, zahtevan v razpisu ni vsebovan v nobeni od pravočasno prispelih prijav.
Prijava na razpis je neveljavna, če ne vsebuje z razpisom zahtevane primerne vsebine ali če ni prispela v razpisanem roku.
Če javni razpis ni uspel, se ponovi najkasneje v 30 dneh po poteku razpisnega roka neuspelega razpisa.
V primeru rednega prenehanja koncesijskega razmerja ima predhodni koncesionar prednost pri izbiri pod pogojem, da se prijavi na javni razpis in pristane na pogoje najugodnejšega ponudnika.
O izbiri koncesionarja izda odločbo pristojna občinska služba za gospodarske javne službe.
Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
28. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
Koncesijsko razmerje preneha tudi, če se s spremembo odloka o načinu izvajanja dimnikarske službe predpiše, da se na posameznem področju preneha izvajati dimnikarska služba kot koncesionirana javna služba. Odpovedni rok za prekinitev pogodbenega razmerja je v tem primeru minimalno 6 mesecev po uveljavitvi odloka iz prejšnjega stavka.
Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja pravne osebe, ki je imela koncesijo oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra fizične osebe, ki je imela koncesijo in v primeru, če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena tega odloka.
29. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
30. člen
(odvzem koncesije)
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se kršitev. V primeru odvzema koncesije mora koncesionarju povrniti eventualna vložena sredstva.
Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Odpovedni rok v primeru odvzema koncesije je minimalno 6 mesecev od ugotovitve razloga za odvzem.
31. člen
(hude kršitve)
Hude kršitve koncesijske pogodbe, na osnovi katerih se odvzame koncesijo, so:
– nepravočasen začetek opravljanja javne službe določen v 20. členu tega odloka,
– ponavljajoče se neizpolnjevanje obveznosti iz 7. člena,
– ponavljajoče se nespoštovanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za dejavnost,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to ali so posledice nastopile ali ne,
– opustitev vodenja katastra,
– uporaba tarif, ki so drugačne od dogovorjenih s koncesijsko pogodbo oziroma določene s sklepom pristojnega organa,
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta,
– neplačilo koncesijskega prispevka iz 21. člena tega odloka,
– drugi primeri hujše kršitve, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
32. člen
(druge kršitve)
Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno nespoštovanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za dejavnost,
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih ali pomembnejših objektih,
– nepopolno ali strokovno pomanjkljivo vodenje katastra,
– drugi primeri kršitve, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, kolikor je koncendent na konkretno kršitev koncesionarja opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu zagrozil z odvzemom koncesije.
33. člen
(način odvzema koncesije)
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda pristojna občinska služba za gospodarske javne službe.
Zoper odločbo o odvzemu koncesije je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
34. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar lahko prenese opravljanje koncesionirane javne službe na drugo osebo samo s privolitvijo koncedenta.
Koncedent lahko prenese opravljanje koncesionirane javne službe na drugo osebo samo v primerih, določenih v zakonu in v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
35. člen
(odgovornost za škodo)
Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi.
36. člen
(koncesijska pogodba)
Koncedent in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo. V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan.
37. člen
(končne določbe)
S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije na področju dimnikarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 56/94).
38. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35209-2/00
Idrija, dne 9. novembra 2000.
Župan
Občine Idrija
Cveto Koder, univ. dipl. inž. arh. l. r.
