Na podlagi 3., 4. in 5. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 30. 8. 2000 sprejel

S tem aktom se ustanovi Javni stanovanjski sklad občine Križevci (v nadaljevanju: sklad).

Sklad upravlja in razpolaga s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, ki ga je ustanovitelj prenesel na sklad z namenom zagotavljanja javnega interesa, zlasti zaradi:
– gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči,
– financiranja gradnje, nakupa in prenove stanovanj,
– nudenje stanovanjskih posojil z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,
– zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja socialnih, neprofitnih, službenih in profitnih stanovanj,
– zagotavljanja ugodnosti neprofitnim stanovanjskim organizacijam,
– opravljanja drugih nalog določenih v občinskih stanovanjskih programih ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge aktivnosti s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom, statutom Občine Križevci tem aktom in drugimi predpisi.

Sklad odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti sklada.

Sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon o javnih skladih, statut Občine Križevci, ta akt in drugi predpisi. Ustanovitev akta se vpiše v sodni register.

Sklad se ustanovi kot:
– javni nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči, ki jih lokalna skupnosti nameni za zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe,
– javni finančni sklad z namenom vzpodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš z dajanjem kreditov z ugodno obrestno mero (in drugih oblik poroštva) na podlagi javnih razpisov.

Ime sklada je: Javni stanovanjski sklad občine Križevci.
Sedež sklada: Križevci 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru.

Občinski svet občine Križevci ima naslednje pristojnosti:
– imenuje in razrešuje upravo in člane nadzornega sveta sklada,
– odloča o povečanju oziroma zmanjšanju namenskega premoženja sklada,
– odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja,
– odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom.
Občinski svet lahko s sklepom odpravi vsako dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen.

Premoženje sklada so stanovanja in stanovanjske hiše ter funkcionalna zemljišča v lasti Občine Križevci, ki jih občinski svet ob ustanovitvi sklada prenese skladu v upravljanje in razpolaganje.
Popis stanovanj, stanovanjskih hiš in funkcionalnih zemljišč je kot priloga sestavni del tega akta.
Vrednost premoženja, ki jo je ocenil pooblaščeni ocenjevalec premoženja, znaša na dan ustanovitve sklada 107,799.060 SIT.
Premoženje sklada je namensko in se lahko uporablja samo za namene, za katere je sklad ustanovljen.

Na nepremičninah iz prvega odstavka 8. člena se vpiše lastninska pravica v korist sklada.

Organa sklada sta nadzorni svet in uprava.

Nadzorni svet ima predsednika in tri člane.
Člane nadzornega sveta imenuje občinski svet za dobo največ 5 let na predlog župana. Člani nadzornega sveta so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Predsednik nadzornega sveta je župan.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v skladu ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
Člani nadzornega sveta so lahko tudi funkcionarji in višji upravni delavci.

Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu,
– sprejema poslovni in finančni načrt in poslovno poročilo sklada ter jih predloži v soglasje ustanovitelju,
– daje ustanovitelju predloge za povečanje oziroma zmanjšanje namenskega premoženja sklada,
– daje ustanovitelju predloge o razporejanju in uporabi pozitivnega rezultata poslovanja sklada,
– možnost vpogleda v poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov uprave,
– daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole,
– daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja,
– daje ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih s področja dela sklada,
– zahteva od uprave poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja in drugih zadevah, povezanih s poslovanjem sklada,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali tem aktom.
Dolžnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta:
– člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in varovati poslovno skrivnost sklada,
– člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračil drugih stroškov,
– člani nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitev njihovih dolžnosti.

Nadzorni svet o zadevah odloča z večino glasov vseh članov.
Če je rezultat neodločen, odloči glas predsednika.

Uprava ima enega člana – direktorja.

Direktorja uprave imenuje in razrešuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa.
Član uprave je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje.
– da ima visokošolsko izobrazbo
– da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj,
– da ima sposobnost vodenja in komuniciranja,
– ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če še ni izbrisana.

Direktor zastopa in predstavlja sklad.
Direktor organizira in vodi delo in poslovanje sklada. Pri svojem delu je direktor dolžan varovati poslovno tajnost sklada.
Direktor mora zagotoviti, da sklad posluje v skladu z zakonom in tem aktom. Odgovarja skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega in protipravnega ravnanja.

Direktor izdaja posamične pravne akte (odločbe, sklepe, soglasja,...) iz pristojnosti sklada.
Zoper odločbo direktorja ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan.

V primerih predčasne razrešitve direktorja in nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določbe 23. člena zakona o javnih skladih.

O povečanju oziroma zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja odloča ustanovitelj na predlog direktorja in mnenje nadzornega sveta.
O spremembi vrednosti namenskega premoženja sprejme ustanovitelj sklep s katerim določi:
– vrednosti dodatnega namenskega premoženja oziroma vrednost, za katero se namensko premoženja zmanjša,
– vrsto premoženja, ki se zagotovi kot dodatno namensko premoženje oziroma, ki se izplača ustanovitelju.

Vrednost namenskega premoženja se poveča:
– s prenosom novih stanovanjskih enot v skladu (nakup, izgradnja, obnova stanovanj),
– z zagotovitvijo drugih vrst premoženja (denar, vrednostni papirji, terjatve, drugo finančno premoženje),
– z razporeditvijo pozitivnega rezultata poslovanja (razporeditev dobička).
Vrednost namenskega premoženja se zmanjša:
– z odtujitvijo nepremičnin (stanovanj in stanovanjskih hiš), ki so bila del namenskega premoženja,
– z izplačilom ustanovitelju,
– zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem.
Vrednost namenskega premoženja se ne sme zmanjšati pod 15,000.000 SIT.

Zmanjšanje oziroma povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni register. Hkrati se vpiše tudi vrednost za katero se je namensko premoženje povečalo oziroma zmanjšalo.

Sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo za delo zagotovi ustanovitelj.
Na namensko premoženje je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve, ki je nastal v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja.
Sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja.

Za naložbe v vrednostne papirje, bančne denarne depozite oziroma posojila, ohranjanje vrednosti in naložbe namenskega premoženja, zadolževanja sklada, finančno poslovanje sklada, obvladovanje kreditnih tveganj, se neposredno uporabljajo določbe zakona o javnih skladih.

Sredstva za delo sklada zagotavlja ustanovitelj iz proračunskih virov.
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za delo sklada in tekoče zagotavljati druga denarna sredstva za delo sklada skladno z zakonom.
Sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo sklada.

Nadzor nad delom sklada in poslovanjem sklada opravlja Nadzorni svet občine Križevci oziroma občinski svet.
Nadzor nad smotrnim upravljanjem z namenskim premoženjem sklada opravlja ustanovitelj.

Sklad preneha:
– če tako odloči ustanovitelj,
– s stečajem.
V primeru prenehanja sklada ustanovitelj prevzame vse premoženje in obveznosti.

Sklad prične nastopati v pravnem prometu z dnem vpisa v sodni register.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati odlok o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Križevci (Uradni list RS, št. 22/00).
Ta akt začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.