Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90) in 7. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 19. seji dne 13. 11. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ljutomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Ljutomer plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.
2. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče:
– v zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža v sklopu stanovanjske hiše ali poslovnega prostora); upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do III. gradbene faze. Za tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti); za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki),
– izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, igrišča, bazeni...), ki je namenjena poslovni dejavnosti,
– nezazidano stavbo zemljišče je površina funkcionalne enote, ki je v ureditvenih, zazidalnih načrtih ali prostorsko ureditvenih pogojih namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal dovoljenje; nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.
3. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik stanovanja ali poslovnega prostora...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco. Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu oziroma vsakemu lastniku posebej.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:
I. območje: mestno jedro Ljutomer (Glavni trg, Miklošičev trg, Stari trg, Ormoška cesta do vključno št. 8, Prešernova cesta do vključno št. 16, Postružnikova ulica, Ul. Joška Berdina, Ul. Jureša Cirila, Kerenčičeva ulica, Kajuhova ulica do št. 4, Razlagova ulica do št. 5 in Ul. Rajh Nade št. 7)
II. območje: ostali del mesta Ljutomer
III. območje: Babinci, Noršinci, Sp. Kamenščak, Cven, Krapje, Mota, Podgradje, Stročja vas, Pristava, Radomerje, Mala Nedelja, Branoslavci, Cezanjevci, Grlava, Krištanci, Šalinci
IV. območje: Godermarci, Sitarovci, Rinčetova graba, Bodislavci, Nunska graba, Precetinci, Desnjak, Mekotnjak, Stara cesta, Presika, Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radomerščak, Slamnjak, Železne dveri, Bučkovci, Drakovci, Kuršinci, Moravci, Vidanovci, Vogričevci, Zg. Kamenščak, Globoka, Radoslavci.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,
3. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
5. nenamenska uporaba stavbnega zemljišča,
6. druga stavbna zemljišča.
6. člen
1. Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in dejanska možnost priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjim številom točk:
– makadamska cesta 5
– asfaltna cesta 20
– kanalizacija 25
– vodovod 20
– elektrika 25
– telefon 10
– kabelska televizija 15
– plinovod 15
– javna razsvetljava 15
– urejena parkirišča 20
– bližina avtobusne postaje do 1000 m 15
– bližina avtobusne postaje nad 1000 m 5
– pločniki 10
Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinei prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega zemljišča.
7. člen
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključka na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 60 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve,
– uporabe javne razsvetljave, parkirišč, pločnikov, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča največ 60 m,
– priključka na telefonsko omrežje, če je telefon dejansko priključen ne telefonsko omrežje.
8. člen
2. Namen uporabe in lega stavbnega zemljišča
Namen uporabe stavbnega zemljišča:
– za stanovanjski namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za stalno bivanje,
– za počitniški namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjenih za počitniško uporabo in prostori namenjeni začasnemu bivanju v vinogradniških hišicah,
– za poslovni namen uporabe stavbnega zemljišča se smatrajo objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno dejavnost ter nepokrite površine namenjene poslovni dejavnosti.
9. člen
Namen in lega se ovrednotita z naslednjimi točkami:
------------------------------------------------------------------------
Namen uporabe Lega stavbnega zemljišča – območje
I. II. III. IV.
------------------------------------------------------------------------
A) Stanovanjski objekti 30 25 15 10
B) Počitniške hiše 300 300 200 200
C) Poslovni objekti:
– gospodarska dejavnost 700 450 300 250
– gostinstvo, trgovina, obrt in
male gospodarske družbe 600 350 250 200
– šola, vrtec, zdravstveni dom
(družbene dej.) 30 25 20 15
– bančništvo, pošta, upravna
dejavnost, zavarovalnice,
menjalnice 750 600 400 350
D) Nezazidano stavbno
zemljišče 100 90 20 10
------------------------------------------------------------------------
10. člen
3. Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se ovrednotijo z dodatnim številom točk, in sicer na I. in II. območju s 100 točkami ter III. in IV. območju s 50 točkami.
Kriteriji za zapuščen objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nevzdrževan zunanji videz objektu pripadajočega stavbnega zemljišča,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Če lastnik zapuščenega in dotrajanega objekta v 3 letih od odmere plačila po tem členu odloka ne začne z aktiviranjem objekta oziroma ga ne odstrani, se začne postopek za odstranitev objekta na račun lastnika.
Dokumenti za aktiviranje objektov se predložijo komunalnemu inšpektorju občinske uprave.
11. člen
4. Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se ovrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe z naslednjimi točkami:
------------------------------------------------------------------------
Objekt/območje I. II. III. IV.
------------------------------------------------------------------------
Individualna stanovanjska hiša 40 35 15 10
Stanovanjska hiša z gospodarskim
poslopjem 30 20 10 5
Vrstna hiša 30 20 10 5
Blokovna gradnja 20 10 5 0
------------------------------------------------------------------------
12. člen
5. Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča
Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča se ugotavlja glede na prostorsko izvedbene načrte, ki ovira realizacijo oziroma izgradnjo infrastrukturnih objektov in se ovrednoti z naslednjim številom točk:
--------------------------------------------------------------
Št. točk/območje I. II. III. IV.
--------------------------------------------------------------
1000 800 700 600
--------------------------------------------------------------
13. člen
6. Druga stavbna zemljišča
Peskokopi, glinokopi, gramoznice, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije, telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine za dejavnosti ob avtocesti, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo ne glede na lego in komunalno opremljenost po naslednjih kriterijih:
----------------------------------------------------------------
Dejavnost Število točk
----------------------------------------------------------------
Peskokopi, glinokopi, gramoznice 150
Odlagališča odpadkov 500
Daljnovodi 500
Telekomunikacijski vodi 300
Plinovod 200
Avtocesta 200
Površine za dejavnosti ob avtocesti 400
Bencinski servis 500
----------------------------------------------------------------
14. člen
Površine peskokopov, glinokopov in gramoznic so površine, ki jih zavezanec uporablja za koriščenje rudnin. Površine določi občinska uprava na podlagi dovoljenja za izkoriščenja rudnin.
Površina odlagališča odpadkov predstavlja celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.
Površine na katerih so zgrajeni nadzemni daljnovodi in telekomunikacijski vodi (PTT) so površine pod vodom, pod stebrom in površine, ki so potrebne za normalno rabo in znašajo 100 m2 za vsak daljnovodni in 50 m2 za posamezni PTT steber.
Površine v katerih so zgrajeni podzemni električni ali telekomunikacijski kabli se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla predstavlja 1 m2 površine.
Nadomestilo za elektro in PTT omrežje se obračuna le za primarno omrežje ter transformatorje, ne pa za stebre in omrežja namenjena za priključevanje posameznih objektov.
Površine na katerih so zgrajeni plinovodi so površine v 5 m širokem pasu po liniji napeljave plinovodnega omrežja.
Površino avtoceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče avtoceste. Površine za dejavnosti ob avtocesti pa predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa.
IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
15. člen
Nadomestilo se ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo za potrebe:
– obrambe,
– tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– verskih skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
– Rdečega križa, Karitasa, humanitarnih, prostovoljnih in podobnih organizacij in društev,
– kmetijske dejavnosti v zasebnem sektorju (gospodarska poslopja).
16. člen
Nadomestilo se ne plačuje:
– za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za sakralne objekte,
– za zemljišča in objekte v lasti občine, kateri so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave in zavodov, katerih ustanovitelj je občina.
Nadomestila so v celoti ali delno oproščeni občani, ki jih prizadene škodni dogodek iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar...) do odprave posledic, praviloma največ do 5 let.
17. člen
Nadomestilo se na lastno zahtevo:
– oprosti občan za dobo 5 let, če je kupil novozgrajeno stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona,
– oprosti občan, ki je prejemnik stalne oblike materialne družbene pomoči in varstvenega dodatka,
– oprosti občan, če plačevanje nadomestila ogroža socialno in materialno varnost zavezanca in njegove družine.
Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti.
Pri oprostitvah za drugo in tretjo alineo tega člena je podlaga v določilih zakonov pri ugotavljanju navedenih socialnih kategorij in z ugotavljanjem dejanskega socialnega položaja zavezanca.
18. člen
Pisno zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 31. 12. za naslednje leto na Občini Ljutomer. Vlogi je potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo (pogodba o nakupu, odločba o stroških komunalne opreme, potrdilo socialne službe...).
O oprostitvi plačila nadomestila odloči Občinski svet občine Ljutomer s sklepom na predlog Komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
19. člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 6., 9., 10., 11., 12. in 13. člena pomnoži s stanovanjsko, počitniško ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s faktorjem 0,5 za nezazidana stavbna zemljišča in za funkcionalna zemljišča izven zgradb, ki so namenjena poslovni dejavnosti.
20. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ljutomer najkasneje do 31. 12. za naslednje leto določi občinski svet s sklepom, na predlog župana občine.
Če se vrednost točke ne določi do prej navedenega roka, velja za izračun zadnja veljavna vrednost točke, ki jo je sprejel s sklepom Občinski svet občine Ljutomer.
21. člen
Vsa sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Ljutomer in se namensko uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v občinsko lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč in investicije v komunalno infrastrukturo na območju vseh naselij v občini.
Sredstva se porabijo praviloma na območju krajevne skupnosti v kateri so bila zbrana.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
22. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT kaznuje občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
23. člen
Osnova za prvo nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so uradni podatki in evidence, ki se ocenijo in vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev.
Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v roku 30 dni od prejema popraviti in posredovati občinski upravi, pri čemer odgovarjajo za njihovo pravilnost. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero. Evidenco vodi pristojni občinski organ Občine Ljutomer.
24. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni inšpektor občinske uprave.
25. člen
Odločbo o odmeri nadomestila na podlagi evidence izda zavezancu pristojni davčni organ za tekoče leto, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Na podlagi podatkov davčnega organa o neizterljivosti obračuna nadomestila odloča Občinski svet občine Ljutomer pred sprejetjem zaključnega računa proračuna za preteklo leto. Pri svoji odločitvi lahko upošteva 17. člen tega odloka, obremenitev lastništva ali presojo o uporabi stavbnega zemljišča.
Davčna uprava vroči odmerne odločbe za plačilo nadomestila najpozneje do 1. 5. za plačilo v tekočem letu.
Nadomestilo se odmeri od letne osnove v enkratnem znesku. Plačilo nadomestila je lahko na zahtevo zavezanca v največ treh obrokih, zadnji obrok odmere pa mora biti plačan najpozneje do 1. 9. tekočega leta na katero se nanaša odmera.
Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila lahko zavezanec v zakonitem roku ugovarja na odmero pri DURS, izpostava Ljutomer.
Zavezanci morajo in so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Ljutomer nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje leto.
Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 150 m2 stanovanjske površine, 60 m2 za počitniško hišo in 80 m2 za poslovno dejavnost.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 49/95).
27. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 423-06-5/00-3341
Ljutomer, dne 15. novembra 2000.
Župan
Občine Ljutomer
Jožef Špindler, inž. kmet. l. r.
