Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97 – dopolnitev, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa US in 59/99 – odl. US), tretjega odstavka 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 7. in 14. člena statuta Občina Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99) je Občinski svet občine Ljutomer na 19. seji dne 13. 11. 2000 sprejel

S tem pravilnikom se določajo načini, pogoji in postopki prodaje, oddaje v zakup (najem), oddaje za gradnjo in zamenjave zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v lasti Občine Ljutomer (v nadaljevanju: občina).

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prodajo, zamenjavo in oddajo v zakup kmetijskih zemljišč ter drugih nepremičnin, ki so v lasti občine, če zakon ali drugi pravilnik ne določa drugače.

Odločitev o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč sprejme skladno z zakonom in statutom občine občinski svet oziroma župan.

Prodaja stavbnega zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice in posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik je občina, na izbranega interesenta.
Oddaja v zakup (najem) stavbnega zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos neposredne posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik in neposredni posestnik je občina, na izbranega interesenta.
Oddaja za gradnjo po tem pravilniku pomeni prenos pravice do gradnje na stavbnem zemljišču, ki ostane v lasti občine. Izbrani interesent s sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča za gradnjo pridobi skladno z razpisnimi pogoji pravico gradnje objekta na zemljišču.
Menjava zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice občinskega zemljišča na sopogodbenika z istočasno pridobitvijo lastninske pravice bremen prostega zemljišča, ki ga daje v zamenjavo sopogodbenik.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov.
Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjena za graditev objektov, na kateri je objekt že zgrajen.

Občina proda, odda zemljišča v zakup (najem) ali odda za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe, če zakon, statut občine ali ta pravilnik ne določajo drugače.
Občina lahko skladno z zakonom in tem pravilnikom zamenja stavbna zemljišča brez predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne dražbe.

Postopek prodaje in oddaje stavbnega zemljišča za gradnjo se izvede preko javnega razpisa, kadar to izrecno določa zakon ali kadar je namen občine pridobiti nedoločeno število konkurenčnih vlog za posamezno stavbno zemljišče, razen v primerih določenih z zakonom ali s tem pravilnikom.
V primeru, da je za isto zemljišče skladno z vsemi razpisnimi pogoji pravočasno in pravilno prispelo več enakovrednih vlog, ki so bolj ugodne od ostalih vlog, prispelih za to zemljišče, lahko župan na predlog komisije iz 25. člena tega pravilnika odloči, da se v takšnem primeru izvede javna dražba, na katero se povabi vse interesente, ki so predložili enakovredno vlogo za isto zemljišče.
Javna dražba se praviloma okliče v primeru, ko je znano končno število interesentov in se ne išče nedoločenega števila vlog.

Odločitev o tem ali bo za sklenitev pravnega posla izveden javni razpis ali javna dražba, sprejme glede na svojo pristojnost občinski svet oziroma župan.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na javni razpis, se smiselno uporabljajo tudi za javno dražbo, če ni s tem pravilnikom izrecno drugače določeno.

Občina lahko stavbna zemljišča proda ali odda za gradnjo brez javnega razpisa, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
– za gradnjo objektov za potrebe obrambe,
– za gradnjo objektov javna infrastrukture,
– za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, pravosodja in javne uprave,
– za gradnjo socialnih in neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
– za gradnjo nadomestnih objektov,
– za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za določenega investitorja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da investitor v celoti poravna vse stroške priprave in sprejema celotnega PIN in celotnega opremljanja stavbnih zemljišč na območju PIN,
– da občinski svet ugotovi, da je gradnja v občinskem interesu (v tem primeru lahko občinski svet delno ali v celoti oprosti investitorja plačila stroškov priprave in sprejema PIN),
– za zemljišča, za katera je bil javni razpis ali javna dražba dvakrat neuspešna,
– za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča,
– če je ocenjena vrednost stavbnega zemljišča nižja od 500.000 SIT.
Občina lahko zamenja nepremičnino za drugo enakovredno nepremičnino brez javnega razpisa.

Javni razpis prodaje, oddaje v zakup (najem) in oddaje za gradnjo se objavi v sredstvih javnega obveščanja in oglasni deski Občine Ljutomer. Javni razpis se objavi še na drug način, če tako določa zakon.
Javni razpis in javno dražbo objavi župan.

Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– ime oziroma naziv in sedež naročnika javnega razpisa,
– vrsto pravnega posla, ki bo pravni temelj za prenos pravice (prodaja, oddaja v zakup, oddaja za gradnjo),
– označbo in opis stavbnega zemljišča (parc. št., kultura, izmera, katastrska občina, lega, pravno in dejansko stanje zemljišča),
– navedbo, ali gre za javni razpis s končnim rokom oddaje vlog ali za javni razpis, ki je odprt do prodaje oziroma oddaje vseh stavbnih zemljišč,
– navedbo, kdo je lahko udeleženec javnega razpisa,
– podatke o namembnosti zemljišč in pogojih za gradnjo,
– poziv, da interesenti navedejo svoj polni naziv oziroma ime in sedež oziroma naslov,
– rok, v katerem lahko interesenti predložijo vloge (datum in čas predložitve); rok za predložitev vloge ne sme biti krajši od dneva objave javnega razpisa,
– način predložitve vloge (naziv in sedež občine, navedba listin, ki jih je potrebno priložiti),
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
– način revalorizacije vrednosti zemljišč do sklenitve pogodbe,
– vrednost zemljišča z opisom in izračunom komunalne opremljenosti zemljišča,
– merila za izbiro najugodnejše vloge,
– višino varščine, ki jo je treba položiti kot garancijo za resnost ponudbe in ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene stavbnega zemljišča ter navedbo računa, kamor se varščino vplača; po sklenjenem pravnem poslu za posamezno stavbno zemljišče se varščina vrne tistim interesentom, ki na javnem razpisu niso uspeli, uspelemu interesentu se položena varščina všteje v ceno,
– navedbo, ali se lahko interesenti pred potekom javnega razpisa seznanijo s podrobnejšimi lastnostmi zemljišč in eventualno ogledajo predmet javnega razpisa,
– način in rok plačila kupnine oziroma zakupnine (najemnine),
– rok pričetka in dokončanja gradnje na stavbnem zemljišču,
– rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge morebitne pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati interesenti.

Interesent lahko vlogo za odkup ali zakup (najem) stavbnega zemljišča ali pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo umakne, nadomesti z drugo ali dopolni do roka za predložitev vloge, ki je določen v javnem razpisu. V primeru umika vloge se že plačana varščina vrne.

V primeru javne dražbe se v objavi navede tudi morebitni najnižji znesek višanja.
Na javni dražbi so lahko poleg organizatorja dražbe prisotni le povabljeni interesenti, ki so pravilno položili varščino ob prijavi oziroma njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci, če se ustrezno izkažejo.
Na javni dražbi, ki se izjemoma izvede namesto javnega razpisa in katere namen je pridobitev nedoločenega števila vlog, lahko poleg organizatorja k dražbi pristopijo vsi interesenti, ki so pravilno položili varščino (in imajo s seboj ustrezno dokazilo) oziroma njihovi zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, ki se ustrezno izkažejo.

V postopku primerjave prispelih vlog za sklenitev pravnega posla po tem pravilniku se upoštevajo naslednja merila:
– ponujena cena za zemljišče,
– rok in način plačila kupnine,
– rok pričetka in dokončanja izgradnje objekta,
– mnenje občinske strokovne službe, pristojne za prostorsko planiranje,
– predvideni program dejavnosti,
– skladnost predvidenega programa s programi dejavnosti sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč,
– vpliv na socialnoekonomsko stanje v občini,
– druga merila, navedena v javnem razpisu.
Navedena merila se upoštevajo posamično ali kumulativno, glede na predviden namen gradnje na zemljišču. V primeru, da na podlagi navedenih meril najugodnejšega interesenta ni mogoče (ponudbe so vsebinsko identične), ima prednost ponudnik s slabšimi socialnoekonomskimi pogoji (manjšo stanovanjsko površino, manjši delovni prostori in podobno).

Interesent, ki ne predloži popolne vloge, se v primeru javnega razpisa s končnim rokom oddaje vlog izloči iz nadaljnjega postopka. V primeru javnega razpisa z odprtim rokom se interesenta pozove k dopolnitvi vloge, razen če je za isto zemljišče prispela tudi vloga, ki je že na prvi pogled ustreznejša oziroma ugodnejša.
Vloga interesenta, ki je podal vlogo, iz katere izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev razpisanega stavbnega zemljišča, se zavrne.

Pri obravnavanju vloge interesenta za odkup, zamenjavo ali oddajo za gradnjo njegovemu zemljišču sosednjega ali bližnjega občinskega zemljišča v smislu smotrnega izkoriščanja ali zaokroževanja njegovega stavbnega zemljišča, komisija izvede predvsem naslednji postopek (brez javnega razpisa):
– ugotovi interese občine do zemljišča, za katerega je vloga prispela; v primeru, da ima občina poseben namen, ki izhaja iz veljavnih prostorskih dokumentov ali se pripravlja na sprejem takšnega dokumenta, komisija predlaga županu, da vlogo zavrne,
– ugotovi, ali je mogoče in smotrno zemljišče samo ali skupaj s sosednjim ali delom sosednjega zemljišča obravnavati kot samostojno lokacijo,
– preveri, ali obstaja kakšen interes drugih sosednjih lastnikov zemljišč, za kar lahko opravi tudi skupni ogled in soočenje zainteresiranih lastnikov sosednjih zemljišč; če tak interes obstaja, komisija razvrsti interesente skladno z merili iz 13. člena tega pravilnika,
– če mnenje občinske strokovne službe, pristojne za prostorsko planiranje, v mnenju predlaga delitev občinskega zemljišča med dva ali več interesentov, komisija preveri ali kateri od teh ne izkazuje v tem primeru več svojega interesa (t.j. pridobitev samo dela zemljišča); če posamezni interesent interesa ne izkazuje več, komisija izdela predlog delitve občinskega zemljišča med preostale interesente,
– izdela predlog sklepa prodaje oziroma drugega pravnega posla in ga pošlje v potrditev županu; v predlogu sklepa se navede tudi vrednost zemljišča.
Komisija lahko po pregledu in analizi prispelih vlog predlaga tudi odločitev, da se posamezni vlogi ne ugodi.

Na vlogo interesenta lahko občina proda ali zamenja tudi zemljišče, ki ima status javnega dobra, če se predhodno takšen status ukine.
Komisija poleg postopka iz prejšnjega člena ugotovi še:
– ali je zemljišče še v funkciji javnega dobra ter v ta namen pridobi mnenje lokalne skupnosti; če lokalna skupnost pismenega mnenja ne izdela v roku 20 dni, se šteje, da z ukinitvijo statusa javnega dobra soglaša.
O ukinitvi javnega dobra odloči občinski svet na predlog župana.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podelitev statusa javnega dobra zemljišču.

Interesenti lahko pridobijo v zakup (najem) občinsko zemljišče, če predložijo vlogo na javnem razpisu ali če podajo vlogo za zakup (najem) za druga občinska zemljišča.
V zakup (najem) je mogoče oddati tudi zemljišča, ki imajo status javnega dobra v času predložitve vloge, če občinski svet skladno s 16. člena tega pravilnika status javnega dobra predhodno ukine.
V primeru, da interesent poda vlogo za oddajo v zakup (najem) zemljišče, katero meji tudi na zemljišča drugih lastnikov, ki bi lahko bili zainteresirani za najem istega zemljišča, se smiselno uporabijo določbe četrte in pete alinee 15. člena tega pravilnika.

Pri oddaji zemljišča v najem za postavitev začasnih objektov se smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega pravilnika.
Javni razpis za oddajo v najem se ne objavi, če se neposredno po prekinitvi najemne pogodbe pojavi nov najemnik, ki je odkupil začasni objekt od dotedanjega najemnika.

V primeru, ko interesent poda vlogo za izdajo soglasja za časovno omejeno rabo zemljišča (npr. za odlaganje materiala), mu lahko izda občinska pristojna služba, soglasje, v katerem navede obdobje veljave soglasja, odškodnino za uporabo občinskega zemljišča, obveznost o vzpostavitvi zemljišča v prvotno stanje in druge pogoje, ki jih mora izpolniti interesent.

V primeru, da interesent poda vlogo za pridobitev v zakup (najem) zemljišča, katero meji tudi na zemljišča drugih lastnikov, ki bi lahko bili zainteresirani za najem istega zemljišča, se smiselno uporabijo določbe prve, četrte in pete alinee 15. člena tega pravilnika. Pred izdelavo predloga o dodelitvi mora komisija pridobiti mnenje Komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Ljutomer. Komisija mora v mnenju navesti svoje stališče: ali se ugodi vlogi interesenta v celoti ali se zemljišče razdeli tudi med ostale sosede ali da se vlogo interesenta v celoti zavrne.

Vrednost stavbnega zemljišča, ki je predmet prodaje ali oddaje za gradnjo se določi na podlagi veljavnega sklepa o povprečni gradbeni ceni, stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Ljutomer in odlokom o plačilu sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnega zemljišča na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 30/96).
Občinski svet oziroma župan lahko skladno s svojo pristojnostjo odloči, da se opravi cenitev s strani ustrezno usposobljenega zapriseženega sodnega cenilca.

Višino zakupnine (najemnine) za posamezne vrste rabe zemljišč določi na predlog župana občinski svet s sklepom o oblikovanju najemnin za zemljišča v lasti Občine Ljutomer.

Pri zamenjavi zemljišč mora biti nepremičnina, ki jo interesent ponudi v zamenjavo, praviloma ocenjena po isti metodi kot občinsko zemljišče. Če nepremičnini, ki sta predvideni za zamenjavo, nista enakovredni, mora lastnik nižje ocenjene nepremičnine doplačati razliko v sporazumno dogovorjeni obliki.

Plačilne pogoje in ugodnosti za plačilo kupnine za zemljišče določi na predlog župana občinski svet, za vsako območje oziroma vsak primer posebej.

Postopek javnega razpisa vodi občinska strokovna služba, pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Vloge, ki prispejo na javni razpis in druge vloge, katere podajo interesenti za pridobitev občinskih zemljišč, obravnava komisija za oddajo stavbnih zemljišč. Pristojnosti komisije opravlja Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Ljutomer.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča vsaj polovica članov.

O pregledovanju vlog komisija vodi zapisnik, v katerega vpiše:
– podatke o kraju, datumu in času seje,
– imena prisotnih članov komisije in ostalih prisotnih,
– navedbo javnega razpisa, na katerega so prispele vloge,
– ugotovitve o popolnosti posameznih vlog,
– ugotovitve o morebitnem večjem številu vlog za isto stavbno zemljišče,
– v primeru javnega razpisa s končnim rokom oddaje vlog, navedbo števila pravočasno prispelih vlog in prepozno predloženih vlog,
– druge relevantne podatke, ki zadevajo posamezno vlogo.
Zapisnik o odpiranju ponudb komisija posreduje vsem ponudnikom.
Po pregledu in analizi prispelih vlog komisija sprejme sklepe, s katerimi predlaga županu rešitev posameznih vlog.

Najugodnejšega interesenta izbere s sklepom župan. Za izdajo sklepa lahko župan pooblasti tudi predstojnika upravnega organa, pristojnega za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ali koga drugega.
Zoper županov sklep o izbiri najugodnejšega interesenta se lahko na javnem razpisu neuspeli interesent pritoži pri županu v roku osmih dni po prejemu sklepa. O pritožbi po ponovni presoji na predlog komisije odloči župan z odločbo. Odločba je dokončna. Zoper odločbo je dovoljen upravni spor.

Javni razpis oziroma javna dražba se ponovi, če:
– se na razpis ne javijo interesenti za odkup oziroma zakup (najem) celotnega zemljišča, ki je predmet razpisa,
– je razpis uspešen le za posamezna stavbna zemljišča, zemljišča pa se ne prodajajo ali oddajajo v kompleksu, se razpis ponovi za preostala zemljišča,
– če komisija za izbor najugodnejšega ponudnika le-tega ne izbere vseh prispelih ponudb,
– če izbrani ponudnik v roku ne sklene pogodbe,
– če komisija javni razpis razveljavi.

Kolikor župan ugotovi, da se postopek javnega razpisa ne vodi skladno z določbami tega pravilnika ali so bili v postopku nepravilnosti, ki bi lahko imele nepopravljive posledice za interesente, lahko župan postopek javnega razpisa razveljavi ali zadrži do odprave nepravilnosti.

Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega interesenta oziroma po vročitvi sklepa o pozitivni rešitvi vloge.
Če interesent v tem roku ne sklene pogodbe zaradi njegovih lastnih razlogov, se šteje, da je od vloge odstopil. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne.

V pogodbi se določi, kdo krije stroške notarskega zapisa oziroma overovitve podpisa, davka na promet nepremičnin in morebitne parcelacije.

Ostale nepremičnine v občinski lasti se prodajajo in oddajajo po predhodno ugotovljeni vrednosti nepremičnine na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Ljutomer.

Župan lahko odloči, da se določbe tega pravilnika smiselno uporabljajo tudi za prodajo in menjavo poslovnih prostorov v lasti Občine Ljutomer.

Z začetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati odlok o oddajanju stavbnih zemljišč v Občini Ljutomer (Uradni list SRS, št. 16/86).

Določila, ki se nanašajo na oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo se uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.