Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo vlade, na seji dne 9. novembra 2000

1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89 in 4/90) in srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Bohinj, ustanovljene z zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 19/97), se razveljavi.
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Triglavski narodni park (Uradni list RS, št. 45/98) se odpravi.

1. Vlada je vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Bohinj, ustanovljene z zakonom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: odlok o prostorskih sestavinah), češ da sta v neskladju z 49. in s 50. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP). Občina Bohinj namreč pred sprejetjem izpodbijanih aktov ni pridobila mnenja vlade o njuni usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. Vlada navaja, da določbe izpodbijanih odlokov, ki se nanašajo na širitev stavbnih zemljišč in na posege v območju Triglavskega narodnega parka, niso usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in z rešitvami, določenimi v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86 in nasl.), ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. Vlada je na seji dne 21. 11. 1996 obravnavala predvidene rešitve v osnutku odloka o prostorskih sestavinah in s sklepom št. 350-01/93-2/65-8 ugotovila, da nekateri posegi niso v skladu z republiškimi planskimi akti. Po sprejetju odloka o prostorskih sestavinah je Ministrstvo za okolje in prostor ob koncu leta 1997 ugotovilo, da rešitve, ki se nanašajo na širitev stavbnih zemljišč in na predvidene posege v območju Triglavskega narodnega parka, niso v skladu z navedenimi republiškimi planskimi akti. O tej ugotovitvi je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo Občino Bohinj z dopisom št. 350-13-1-147/95 z dne 7. 10. 1997 in ji predlagalo ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Občina teh nepravilnosti ni odpravila, temveč je na podlagi odloka o prostorskih sestavinah sprejela še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Triglavski narodni park (v nadaljevanju: odlok o PUP za Triglavski narodni park) in v njem navedla vse tiste zemljiške parcele, za katere je vlada z mnenjem o neusklajenosti z obveznimi izhodišči izrečno ugotovila, da niso zazidljive. Zato vlada predlaga, naj ustavno sodišče odloka o prostorskih sestavinah razveljavi, odlok o PUP za Triglavski narodni park pa odpravi.
2. Župan Občine Bohinj v odgovoru na zahtevo najprej poudarja funkcije občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja lokalne zadeve. V skladu z 21. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena in za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev v okviru svojih pristojnosti med drugim načrtuje prostorski razvoj ter v skladu z zakonom izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov. Pri sprejemanju rešitev v izpodbijanih aktih pa naj bi občina izhajala prav iz navedenih ustavnih funkcij, zavedajoč se, da mora pomagati svojim občanom. Izpodbijana akta sta bila pripravljena in sprejeta na podlagi individualnih pobud fizičnih in pravnih oseb z območja občine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. Navedene pobude so občani in pravne osebe predlagali že leta 1994 bivši Občini Radovljica, ki je tudi pričela s postopki za spremembo občinskih planskih dokumentov. Pri tem župan podrobneje opisuje posamezne sporne posege v prostor in navaja razloge za njihovo utemeljenost. Župan navaja, da je bil na njegovo pobudo organiziran posvet v okviru Ministrstva za okolje in prostor, na katerem so predstavniki občine in predstavniki Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje obravnavali sporne posege. Na tem posvetu so predstavniki občine utemeljevali razloge za sprejetje posega, pri čemer naj bi bila med njimi in predstavniki navedenega urada dosežena uskladitev glede nekaterih spornih posegov. Na podlagi tako doseženih uskladitev je občina v letu 1998 sprejela odlok o PUP za Triglavski narodni park, s katerim so bila določena območja urejanja za tiste posege, ki so bili predmet odloka o prostorskih sestavinah. Glede na navedeno župan Občine Bohinj meni, da zahteva vlade ni utemeljena.
3. Vlada v pojasnilih v zvezi z odgovorom na zahtevo navaja, da opravljeno usklajevanje o spornih posegih med predstavniki občine in Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje sredi leta 1998 v ničemer ne vpliva na vloženo zahtevo. Vlada je namreč na seji 20. 8. 1998 ponovno obravnavala navedene posege in sprejela sklep št. 350-00/98-41/N, da rešitve, ki se nanašajo na širitev ureditvenih območij, niso usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega prostorskega plana.

4. Vprašanja o izvajanju vsebinskega nadzora nad usklajenostjo občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči planskih dokumentov države so urejena v 49. in 50. členu ZUreP. Po prvem odstavku 49. člena ZUreP vlada pred sprejetjem dolgoročnih planov občin ugotavlja usklajenost prostorskih sestavin teh planov z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Po prvem odstavku 50. člena ZUreP pa vlada pred sprejetjem srednjeročnih družbenih planov občin ugotavlja usklajenost prostorskih sestavin teh planov z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem družbenem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije. O morebitnih neusklajenostih mora vlada najpozneje v 45 dneh obvestiti občinski svet in mu naložiti odpravo ugotovljenih neskladij.
5. Ministrstvo za okolje in prostor je v imenu vlade obvestilo občino o ugotovljenih neskladjih ter ji naložilo odpravo pomanjkljivosti. Občina pomanjkljivosti ni odpravila. Vlada v svoji zahtevi podrobneje navaja pomanjkljivosti pri nekaterih konkretnih posegih na sporno območje, vendar pa je temeljno izhodišče zahteve v načelni ugotovitvi, da sta bila izpodbijana akta sprejeta v nasprotju z določbami 49. in 50. člena ZUreP.
6. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da občina pred sprejetjem odloka o prostorskih sestavinah ni pridobila sklepa vlade o njegovi usklajenosti s prostorskimi sestavinami planskih dokumentov države in da ni upoštevala obveznosti iz 49. in 50. člena ZUreP. Navedeni instrument je poglavitni način kontrole usklajenosti občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči državnih planov, zato je bistvenega pomena v postopku sprejemanja občinskega planskega akta. Nespoštovanje navedenega načela pomeni bistveno kršitev zakona, kar je ustavno sodišče dosedaj že večkrat ugotovilo v svojih odločitvah (odločba št. U-I-29/92 z dne 17. 12. 1992, Uradni list RS, št. 3/93 in OdlUS I, 103, odločba št. U-I- 188/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 51 in odločba št. U-I-341/96 z dne 3. 7. 1997, Uradni list RS, št. 45/97 in OdlUS VII, 98). Ugotovljena kršitev ZUreP je torej takšne narave, da že sama po sebi zadošča za razveljavitev odloka o prostorskih sestavinah. Zato se ustavno sodišče ni spuščalo v ocenjevanje skladnosti posameznih planiranih posegov z državnimi planskimi akti.
7. Po 22. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN) se s prostorskimi izvedbenimi akti ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu države oziroma lokalne skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter o drugih posegih v prostor. Prostorski izvedbeni akti (prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti) so, kot pove že samo ime, akti za izvedbo prostorskih usmeritev in planskih dokumentov države ali lokalne skupnosti. Izpodbijani odlok o PUP za Triglavski narodni park določa območja urejanja za tiste posege, ki so predmet odloka o prostorskih sestavinah, in pomeni le operacionalizacijo rešitev iz navedenega izpodbijanega planskega dokumenta. Po navedbah vlade so v odloku o PUP za Triglavski narodni park naštete vse tiste zemljiške parcele, za katere je vlada s svojim mnenjem o neusklajenosti z obveznimi izhodišči izrečno ugotovila, da niso zazidljive. Odlok o PUP za Triglavski narodni park temelji na odloku o prostorskih sestavinah, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ZUreP. Nezakonitost navedenega planskega akta ima za posledico tudi poseg ustavnega sodišča v prostorski izvedbeni akt, zato je ustavno sodišče odlok o PUP za Triglavski narodni park odpravilo. Ustavno sodišče se je v skladu s predlogom vlade odločilo za odpravo izpodbijanega akta zato, ker je treba odpraviti morebitne nezakonite posege v prostor, nastale na podlagi odpravljenega akta. Ker je ugotovljena nezakonitost planskega akta zadosten in utemeljen razlog za odpravo prostorskega izvedbenega akta, izdanega za njegovo realizacijo, se ustavno sodišče ni spuščalo v presojo trditev vlade o domnevnih nepravilnostih v postopku za pripravo in sprejemanje odloka o PUP za Triglavski narodni park.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.