Na podlagi 5. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa:
– ciljno ceno za mleko in intervencijski ceni za maslo in posneto mleko v prahu;
– ukrep intervencijskega nakupa masla in posnetega mleka v prahu;
– ukrep podpor za skladiščenje masla, smetane, posnetega mleka v prahu in sirov;
– ukrep pospeševanja prodaje mleka in mlečnih izdelkov;
– evideco količin mleka in mlečnih izdelkov.
Ta uredba velja za izdelke, ki se uvrščajo v naslednje tarifne oznake kombinirane nomenklature carinske tarife:

-----------------------------------------------------------------
Tarifna   Poimenovanje
oznaka
-----------------------------------------------------------------
0401      Mleko in smetana, nekoncentrirana in brez dodatnega
          sladkorja ali drugih sladil
0402      Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom
          sladkorja ali drugih sladil
0403      Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in
          drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana,
          koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih
          sladil, aromatizirano ali z dodanim sadjem, lupinastim
          sadjem ali kakavom
0404      Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali
          drugih sladil; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z
          dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ki
          niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
0405      Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka;
          mlečni namazi
0406      Sir in skuta
-----------------------------------------------------------------

Ciljna cena za mleko s 3,7% mlečne maščobe, oddano v mlekarne, je 7.100 SIT/100 kg.
Ciljna cena iz prejšnjega odstavka je želena cena, ki naj bi jo proizvajalci mleka dosegali za oddano mleko.
Minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše elemente za oblikovanje odkupne cene mleka.

Intervencijska cena masla je 77.850 SIT/100 kg.
Intervencijska cena posnetega mleka v prahu je 49.335 SIT/100 kg.

Ko je tržna cena masla dva tedna zapored nižja od 92% intervencijske cene, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) po postopku zbiranja ponudb iz 10. člena te uredbe, začne z intervencijskim nakupom masla, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 5. člena te uredbe.
Cena masla, po kateri agencija odkupi maslo, ne sme biti nižja od 90% intervencijske cene masla.
Ko je tržna cena masla dva tedna zapored enaka ali višja od 92% intervencijske cene, agencija preneha z intervencijskim nakupom masla.
Tržna cena masla pomeni izračunano povprečje proizvajalčevih (ex-factory) cen svežega masla, pakiranega v bloke po 25 kg neto, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 5. člena te uredbe, brez obračunanih davkov in obremenitev, povečana za 540 SIT/100 kg za transportne stroške dostave masla do skladišča agencije.

Maslo za intervencijski nakup mora biti izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane in mora vsebovati najmanj 82 masnih % maščobe in največ 16 masnih % vode ter mora izpolnjevati druge predpisane pogoje glede kakovosti.
Maslo iz prejšnjega odstavka mora biti izdelano v obratu, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena te uredbe.
Minister predpiše kakovostne parametre, analizne metode za določanje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov, metodo senzoričnega ocenjevanja ter metode jemanja vzorcev masla za intervencijski nakup.

Agencija v obdobju od 1. marca do 31. avgusta neposredno nakupuje posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 7. člena te uredbe in je pakirano kot je to določeno v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Ponudba za prodajo posnetega mleka v prahu:
– mora vsebovati ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež ponudnika;
– mora vsebovati ponujeno količino posnetega mleka v prahu, ki je najmanj 20 ton posnetega mleka v prahu;
– se mora glasiti na cele tone;
– mora vsebovati navedbo vsebnosti beljakovin in uporabljenega postopka izdelave (razprševanje ali valjar);
– se mora nanašati samo na posneto mleko v prahu, ki je bilo proizvedeno v roku 1 meseca pred dnem, ko agencija prejme ponudbo za nakup;
– mora imeti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 2.580 SIT/tono posnetega mleka v prahu. Namen varščine je vzdrževanje ponudbe in zagotovitev dostave posnetega mleka v prahu do skladišča agencije. Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Agencija vodi evidenco o dnevu prejetja ponudb za intervencijski nakup posnetega mleka v prahu, o ponujenih količinah, o datumu izdelave in o kraju skladiščenja posnetega mleka v prahu.
Inšpektorat Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kakovost) ugotavlja, ali posneto mleko v prahu izpolnjuje predpisane pogoje iz 7. člena te uredbe. Inšpektor za kakovost napiše zapisnik o rezultatih analiz vsake ponujene serije posnetega mleka v prahu, ki ga posreduje agenciji.
Po preveritvi ponudbe agencija obvesti vse ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja v postopku intervencijskega nakupa posnetega mleka v prahu. Neizbranim ponudnikom se hkrati sprosti varščina.
Izbranim ponudnikom agencija izda oštevilčeno in datirano naročilo, ki vsebuje:
– količino posnetega mleka v prahu, ki naj se dostavi;
– rok za dostavo posnetega mleka v prahu;
– lokacijo skladišča kamor naj se posneto mleko v prahu dostavi.
Varščina se izbranemu ponudniku sprosti, potem ko v roku iz druge alinee tega odstavka dostavi v skladišče agencije količine posnetega mleka v prahu, navedene v naročilu.
Agencija v roku med 60. in 90. dnem od dneva prevzema posnetega mleka v prahu v skladišče agencije plača izbranim ponudnikom prevzeto posneto mleko v prahu po odkupni ceni. Odkupna cena je enaka intervencijski ceni posnetega mleka v prahu, če je vsebnost beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu 35,6 ali več %. V primeru, da je vsebnost beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu manj kot 35,6%, vendar ne manj kot 31,4%, je odkupna cena enaka intervencijski ceni, zmanjšani za znesek, ki je enak: intervencijska cena x [(0,356 – vsebnost beljakovin) x 1,75].
Intervencijski nakup posnetega mleka v prahu se prekine, če nakupljene količine posnetega mleka v prahu v obdobju od 1. marca do 31. avgusta v tekočem letu, presežejo 1.000 ton. V tem primeru minister določi, da agencija do konca tega obdobja odkupuje posneto mleko v prahu po postopku zbiranja ponudb v skladu z 10. členom te uredbe ali da se uvede pomoč za skladiščenje posnetega mleka v prahu v skladu z 22. členom te uredbe.

Posneto mleko v prahu za intervencijski nakup mora biti izdelano po postopku razprševanja neposredno in izključno iz posnetega mleka, mora vsebovati najmanj 31,4% beljakovin v suhi snovi brez maščob ter mora izpolnjevati druge predpisane pogoje glede kakovosti, minimalne količine in pakiranja.
Posneto mleko v prahu iz prejšnjega odstavka mora biti izdelano v obratu, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena te uredbe.
Minister predpiše kakovostne parametre, analizne metode za določanje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov, metodo senzoričnega ocenjevanja ter metode jemanja vzorcev posnetega mleka v prahu za intervencijski nakup.

Obrati, ki izdelujejo maslo, smetano oziroma posneto mleko v prahu, ki so predmet intervencijskih ukrepov, morajo:
– imeti sedež v Republiki Sloveniji;
– imeti dovoljenje agencije;
– biti registrirani v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo in morajo imeti ustrezno tehnično opremo;
– stalno voditi ločeno evidenco o izdelavi masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki je predmet intervencijskih ukrepov po tej uredbi. Ta evidenca vsebuje izvor surovin (Republika Slovenija, uvoz), količine izdelanega masla oziroma posnetega mleka v prahu, način pakiranja in označevanja, datum odpreme vsake serije ter v primeru posnetega mleka v prahu tudi tip toplotne obdelave posnetega mleka;
– o svoji nameri za izdelavo masla oziroma posnetega mleka v prahu za intervencijski nakup obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kmetijstvo), najkasneje dva delovna dneva pred začetkom izdelave.
Obrati iz prejšnjega odstavka morajo na agencijo posredovati vlogo za pridobitev dovoljenja za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu, da so lahko predmet intervencijskih ukrepov po tej uredbi. Agencija izda to dovoljenje po opravljenem pregledu kmetijskega inšpektorja, če obrat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
Agencija vodi evidenco obratov, katerim je bilo dovoljenje izdano, zavrnjeno oziroma odvzeto.

Inšpektorat za kmetijstvo izvaja v obratih iz prejšnjega člena nenapovedane preglede glede izpolnjevanja zahtev, in sicer:
– najmanj en inšpekcijski pregled v obdobju 28 dni, ko se izdeluje maslo, smetana oziroma posneto mleko v prahu;
– najmanj en inšpekcijski pregled vsakih 6 mesecev.
Če se ugotovi, da obrat ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena te uredbe, mu agencija za 6 mesecev odvzame dovoljenje za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu za intervencijske ukrepe te uredbe. Obrat lahko po preteku tega obdobja zaprosi za ponovno pridobitev dovoljenja za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu. Če kmetijski inšpektor na podlagi opravljenih pregledov ugotovi, da obrat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, mu agencija dovoljenje ponovno dodeli.
Če se ugotovi, da eden od obratov podjetja ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena te uredbe, agencija celotnemu podjetju, razen v primeru višje sile, glede na resnost nepravilnosti, odvzame dovoljenje za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu za intervencijske ukrepe te uredbe za 1 do 12 mesecev. Za višjo silo se šteje, če nastopijo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledice ni moč odvrniti.
O vsakem opravljenem pregledu kmetijski inšpektor napiše zapisnik o pregledu, ki ga posreduje agenciji. Zapisnik mora vsebovati datum, trajanje pregleda, ugotovitve in predlagane ukrepe.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v Uradnem listu Republike Slovenije objavi obvestilo o zbiranju ponudb za intervencijski nakup masla oziroma posnetega mleka v prahu.
Rok za oddajo ponudb za posamezno objavljeno obvestilo o zbiranju ponudb se izteče drugi ali četrti torek v mesecu, ob dvanajstih.
Pravne in fizične osebe sodelujejo v postopku z oddajo pisne ponudbe, ki se neposredno izroči agenciji ali se pošlje po pošti, telefaksu ali po elektronskem mediju z dokazilom o prejemu.
V ponudbi mora biti navedeno:
– ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež ponudnika;
– ponujena količina masla oziroma posnetega mleka v prahu z navedbo dejanske vsebnosti beljakovin ter uporabljen postopek izdelave (z razprševanjem ali na valjih);
– ponudbena cena v SIT za 100 kg masla oziroma posnetega mleka v prahu, brez davkov in obremenitev, fco skladišče agencije;
– naslov skladišča, kjer se nahaja maslo oziroma posneto mleko v prahu.
Ponudba se mora nanašati:
– na maslo oziroma posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 5. oziroma 7. člena te uredbe;
– na maslo oziroma posneto mleko v prahu, proizvedeno v obratu, ki izpolnjuje zahteve iz 8. člena te uredbe;
– na najmanj 10 ton masla oziroma najmanj 20 ton posnetega mleka v prahu in se mora glasiti na cele tone;
– na maslo, ki je pakirano po 25 kg neto, v nov material, ki zagotavlja zaščito masla med transportom, skladiščenjem in trženjem oziroma na posneto mleko v prahu, ki je pakirano v skladu s Prilogo 1 te uredbe;
– na maslo oziroma na posneto mleko v prahu, katerega označba vsebuje: številko dovoljenja iz 8. člena te uredbe, datum izdelave, neto težo, označbo “surovo maslo I. vrste“ (za maslo) in označbo “posneto mleko v prahu izdelano z razprševanjem“ (za posneto mleko v prahu);
– na maslo, ki je bilo izdelano v roku 23 dni oziroma na posneto mleko v prahu, ki je bilo izdelano v roku 21 dni, pred iztekom roka za vložitev ponudb po drugem odstavku tega člena.
Ponudbi mora biti priložena:
– pisna izjava ponudnika, da je bilo maslo oziroma posneto mleko v prahu izdelano v roku iz zadnje alineje prejšnjega odstavka;
– pisna izjava ponudnika, da prevzema obveznosti iz 11. člena te uredbe;
– dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 10.750 SIT/tono za maslo oziroma 10.320 SIT/tono za posneto mleko v prahu. Namen varščine je vzdrževanje ponudbe po končnem datumu za vložitev ponudb in zagotovitev dostave masla oziroma posnetega mleka v prahu do skladišča agencije v roku iz desetega odstavka tega člena. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Agencija vodi evidenco o dnevu prejetja ponudb, o ponujenih količinah, o datumu izdelave in o kraju skladiščenja masla oziroma posnetega mleka v prahu.
Agencija naslednji dan po preteku roka za vložitev ponudb obvesti ministrstvo o ponudbenih količinah in cenah. Minister ob upoštevanju intervencijskih cen masla oziroma posnetega mleka v prahu določi najvišjo odkupno ceno, po kateri agencija lahko odkupi maslo oziroma posneto mleko v prahu. Ponudbe z višjo ceno, kot jo določi minister, agencija zavrne.
Po preveritvi ponudbe agencija obvesti vse ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja v intervencijskem nakupu masla oziroma posnetega mleka v prahu po postopku zbiranja ponudb. Neizbranim ponudnikom se hkrati sprosti varščina.
Izbranim ponudnikom agencija izda oštevilčeno in datirano naročilo, ki vsebuje:
– količino masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki naj se dostavi;
– končni datum za dostavo masla oziroma posnetega mleka v prahu;
– lokacijo skladišča, kamor naj se maslo oziroma posneto mleko v prahu dostavi.
Varščina se izbranemu ponudniku sprosti po tem, ko ta v roku 28 dni od zadnjega dne za vložitev ponudb v skladišče agencije dostavi količine masla oziroma posnetega mleka v prahu, navedene v naročilu.
Agencija v roku med 60 in 90 dni od dne prevzema masla oziroma posnetega mleka v prahu plača izbranim ponudnikom prevzeto maslo oziroma posneto mleko v prahu. Za dan prevzema masla oziroma posnetega mleka v prahu se šteje dan, ko je bilo maslo oziroma posneto mleko v prahu vskladiščeno v skladišče agencije.
Agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto maslo po ceni, ki je bila navedena v ponudbi.
Agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto posneto mleko v prahu po ceni, ki je bila navedena v ponudbi, če je vsebnost beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu 35,6 ali več %. Če je vsebnost beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu manj kot 35,6%, vendar ne manj kot 31,4%, agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto posneto mleko v prahu po ceni, ki je bila navedena v ponudbi, zmanjšani za znesek, ki je enak: cena, navedena v ponudbi x [(0,356 – vsebnost beljakovin) x 1,75].

V ponudbah se ponudniki obvežejo, da bodo, v primeru, če se s kontrolo kakovosti ugotovi, da maslo oziroma posneto mleko v prahu ob prevzemu v skladišče agencije, ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 5. oziroma 7. člena te uredbe, ali če maslo v obdobju 30 dni od dneva prevzema masla v skladišče agencije ne ustreza predpisanim senzoričnim pogojem:
– prevzeli tako maslo oziroma posneto mleko v prahu in
– plačali stroške za obdobje skladiščenja tega masla oziroma posnetega mleka v prahu od dneva prevzema v skladišče agencije do dne odpreme iz skladišča.
Stroški iz druge alinee prejšnjega odstavka obsegajo stroške vskladiščenja, skladiščenja in odpreme iz skladišč, in sicer:
– stroški vskladiščenja se izračunajo tako, da se zavrnjene količine masla oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz prve alinee drugega odstavka 14. člena te uredbe;
– stroški skladiščenja se izračunajo tako, da se zavrnjene količine masla oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz druge alinee drugega odstavka 14. člena te uredbe, za obdobje od vskladiščenja do odpreme iz skladišča;
– stroški odpreme iz skladišč se izračunajo tako, da se zavrnjene količine masla oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz tretje alinee drugega odstavka 14. člena te uredbe.
Zneske iz prejšnjega odstavka vplačajo ponudniki masla oziroma posnetega mleka v prahu v proračun Republike Slovenije.

Skladišča, v katerih se skladišči maslo oziroma posneto mleko v prahu, morajo poleg izpolnjevanja pogojev, ki so določeni s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, izpolnjevati tudi pogoje iz tega člena.
Temperatura v skladiščih, v katerih se skladišči maslo, ki je predmet intervencijskega nakupa, ne sme presegati minus 15 °C.
Posneto mleko v prahu se lahko skladišči v skladiščih, ki:
– so suha, dobro vzdrževana in brez škodljivcev;
– nimajo tujih vonjev;
– omogočajo dobro ventilacijo;
– imajo zadostno kapaciteto in opremo za takšno kapaciteto.
Vskladiščeno maslo oziroma posneto mleko v prahu mora biti spravljeno na paletah in se mora skladiščiti tako, da je lahko dostopno in je možno enostavno ugotoviti istovetnost masla oziroma posnetega mleka v prahu.
Skladišča agencije morajo zavarovati intervencijske zaloge masla oziroma posnetega mleka v prahu.

Maslo oziroma posneto mleko v prahu se sprošča iz intervencijskih zalog tako, da ne pride do motenj ravnovesja na trgu in da imajo kupci zagotovljeno enako obravnavo in dostop do masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki se prodaja.
Enak dostop do masla oziroma posnetega mleka v prahu se kupcem zagotovi s prodajo preko javnega razpisa ali s prodajo po fiksni ceni.
Pri odpremi iz skladišč agencija pripravi maslo oziroma posneto mleko v prahu na paletah na nakladalni rampi skladišča.
Minister podrobneje predpiše način in pogoje prodaje masla oziroma posnetega mleka v prahu iz intervencijskih zalog.

Fizične operacije, povezane z intervencijskim nakupom masla oziroma posnetega mleka v prahu, vključujejo:
1. Ugotavljanje ustreznosti masla oziroma posnetega mleka v prahu in vskladiščenje:
– premik v skladiščni prostor s prevoznega sredstva ob prihodu v skladišče agencije;
– tehtanje;
– kontrola označb in pakiranja;
– vzorčenje in kontrola kakovosti;
– premik v hladilnico in zamrzovanje (za maslo);
– ponovno vzorčenje in kontrola kakovosti ob koncu tridesetdnevnega obdobja iz prvega odstavka 11. člena te uredbe (za maslo).
2. Skladiščenje masla oziroma posnetega mleka v prahu:
– najem prostorov;
– zavarovanje (samo, če to ni vključeno že v prvi alinei te točke);
– kontrola temperature (samo, če to ni vključeno že v prvi alinei te točke);
– letna inventura (samo, če ta ni vključena že v prvi alinei te točke).
3. Odprema masla oziroma posnetega mleka v prahu iz skladišča:
– tehtanje;
– kontrola označb in pakiranja;
– vzorčenje in kontrola kakovosti;
– premik iz skladiščnega prostora na nakladalno rampo skladišča ter nakladanje na prevozno sredstvo.
Agencija skladišču plača dejanske stroške fizičnih operacij na podlagi računov, vendar največ do višine:
– 2.660 SIT/tono (za maslo) oziroma 1.300 SIT/tono (za posneto mleko v prahu), za fizične operacije iz 1. točke;
– 77,50 SIT/tono (za maslo) oziroma 15 SIT/tono (za posneto mleko v prahu) na dan skladiščenja, za fizične operacije iz 2. točke;
– 1.500 SIT/tono (za maslo) oziroma 450 SIT/tono (za posneto mleko v prahu), za fizične operacije iz 3. točke.

Skladišče agencije mora o zalogah masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki sta predmet intervencijskega nakupa, voditi ločeno evidenco v računalniški obliki, ki vsebuje podatke o vskladiščenju, skladiščenju in odpremi iz skladišč (količine, datum, označbe serij).
Agencija za vse količine masla oziroma posnetega mleka v prahu v skladiščih agencije vodi evidenco, ki vsebuje podatke o količinah in datumih vskladiščenja, skladiščenja ter odpreme serij masla oziroma posnetega mleka v prahu.

Skladišča agencije posredujejo agenciji mesečno poročilo na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, do desetega v tekočem mesecu za pretekli mesec.
Mesečno poročilo mora vsebovati podatke o količinah masla oziroma posnetega mleka v prahu:
– ki se prenašajo iz predhodnega meseca;
– ki so se vskladiščile in odpremile iz skladišč po posameznih serijah;
– ki so v skladišču ob koncu meseca.

Skladišča agencije posredujejo agenciji letno poročilo na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.
Letno poročilo mora ločeno povzeti količine masla oziroma posnetega mleka v prahu v skladiščih, po posameznih serijah. Letno poročilo mora biti potrjeno s strani kmetijskega inšpektorja, ki vpiše ugotovitve iz opravljenega pregleda. Skladišče agencije o morebitnih ugotovljenih odstopanjih poda obrazložitev, ki je sestavni del letnega poročila.

Inšpektorat za kmetijstvo izvaja v skladiščih agencije skozi vse leto nenapovedane preglede v neenakomernih intervalih.
Vsako skladišče agencije mora biti pregledano najmanj enkrat na leto. Pri pregledu se ugotavlja:
– način zbiranja podatkov iz 16. in 17. člena te uredbe;
– usklajenost evidenc skladišča s podatki, ki so bili posredovani agenciji;
– prisotnost količin masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki so navedene v zadnjem mesečnem poročilu skladišča v skladišču na podlagi vizualne ocene. V primeru dvoma ali spora se prisotnost ugotavlja s tehtanjem v skladu z drugo alineo četrtega odstavka tega člena. Kmetijski inšpektor lahko razširi pregled na tehtanje vseh količin masla oziroma posnetega mleka v prahu v seriji ali v skladišču.
Inšpektorat za kmetijstvo pred pregledom skladišča agencije na podlagi evidenc agencije izbere serije za pregled. Izberejo se serije, ki predstavljo najmanj 5% vseh količin masla oziroma posnetega mleka v prahu v skladišču.
Pregled izbranih serij obsega:
– pregled številk serij in pakiranj (na osnovi dokumentacije ob nakupu in vskladiščenju);
– tehtanje palet (ena od desetih) in tehtanje pakiranj (eno na paleto);
– vizualni pregled vsebine pakiranja (eno pakiranje na pet palet) in stanja pakiranj.
Če se pri pregledu izbranih serij ugotovijo odstopanja, kmetijski inšpektor določi dodatne količine proizvodov, ki se pregledajo po enakem postopku.

Kmetijski inšpektor o vsakem opravljenem pregledu napiše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
a) ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež skladišča;
b) opis pogojev skladiščenja in stanja ter dostopnosti pakiranj ter označb serij;
c) količine v evidenci agencije, količine v evidenci skladišča in morebitna odstopanja med obema evidencama (za vsako serijo oziroma količino proizvoda v skladišču);
d) količine, ki so bile ugotovljene pri pregledu izbranih serij in vsa morebitna druga odstopanja glede na evidence;
e) navedbo dodatno pregledanih količin pri razširjenem pregledu in ugotovljena odstopanja;
f) obrazložitev skladišča v primerih ugotovljenih odstopanj;
g) kraj, datum in čas začetka in konca pregleda ter podpis pristojnega kmetijskega inšpektorja in podpis odgovorne osebe skladišča.
Kmetijski inšpektor nemudoma posreduje zapisnik agenciji, ki v primeru ugotovljenih odstopanj uskladi svoje evidence z ugotovitvami iz zapisnika.

Skladišče agencije je odgovorno za vsa odstopanja med količinami v skladišču in navedbami v poročilih skladišča, ki jih ugotovi kmetijski inšpektor, ter za poslabšanje kakovosti masla oziroma posnetega mleka v prahu.
Vrednost manjkajočih količin oziroma poslabšanja kakovosti iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se manjkajoče količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo z intervencijsko ceno, povečano za 5%. Če je tržna cena višja od 105% intervencijske cene, mora skladišče povrniti agenciji vrednost, ki se izračuna tako, da se manjkajoče količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo s tržno ceno, povečano za 5%.
Vrednost manjkajočih količin oziroma poslabšanja kakovosti vplača skladišče agencije v proračun Republike Slovenije.

Če na podlagi gibanja cen in zalog masla ministrstvo oceni, da je prišlo ali da bo prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi se odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, lahko minister uvede podporo za skladiščenje:
– smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z najmanj 35% in največ 80% mlečne maščobe;
– masla, ki vsebuje najmanj 82 masnih % mlečne maščobe in največ 16 masnih % vode, in ki ustreza oznaki “Surovo maslo I. vrste“ v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv.
Maslo oziroma smetana morata biti izdelana v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8. člena te uredbe, v roku 28 dni pred začetkom pogodbenega skladiščenja.
Za uveljavljanje podpore za skladiščenje, mora biti serija masla oziroma smetane najmanj eno tono, mora biti homogene sestave in kakovosti, mora biti izdelana v enem obratu in mora biti vskladiščena v enem dnevu.
Vskladiščenje masla oziroma smetane lahko poteka le med 15. marcem in 15. avgustom istega leta. Odprema iz skladišč je možna od 16. avgusta tega leta.
Podpora za skladiščenje masla oziroma smetane se lahko dodeli, če skladiščenje traja najmanj 90 dni in največ 210 dni.
Višina podpore za skladiščenje masla znaša:
– 5.160 SIT/tono masla za fiksne stroške;
– 150 SIT/tono masla na dan pogodbenega skladiščenja.
Za izračun višine podpore za skladiščenje smetane se smetana preračuna v ekvivalent masla z vsebnostjo 82% mlečne maščobe tako, da se vsebnost mlečne maščobe v smetani pomnoži s koeficientom 1,20.
Minister lahko vnaprej določi minimalno vsebnost maščobe v smetani iz prve alineje prvega odstavka tega člena. V tem primeru se podpora za skladiščenje smetane dodeli na osnovi minimalne vsebnosti maščobe. Če inšpektorat za kakovost ugotovi, da je vsebnost maščobe v smetani nižja od določene minimalne vsebnosti, se podpora za skladiščenje fizični ali pravni osebi ne dodeli.
V primeru, da se kakovost masla oziroma smetane v skladišču ob koncu prvih 60 dni skladiščenja poslabša, lahko na podlagi dovoljenja agencije, fizične ali pravne osebe na svoje stroške enkrat na posamezno serijo zamenjajo pokvarjeno količino masla oziroma smetane z enako količino masla ali smetane, ki ustreza pogojem za dodelitev podpore za skladiščenje.
Če inšpektorat za kakovost pri pregledu v času skladiščenja ali odpreme masla oziroma smetane ugotovi pokvarjene količine, ali v primeru, če je del serije odpremljen pred 16. avgustom ali pred iztekom minimalnega obdobja skladiščenja 90 dni, se podpora za te količine ne dodeli. Podpora se ne dodeli tudi, če je preostali del serije, ki ustreza pogojem za dodelitev podpore za skladiščenje, manjši od ene tone.

V primeru, da se intervencijski nakup posnetega mleka v prahu po osmem odstavku 6. člena prekine, lahko minister uvede podporo za skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki vsebuje največ 11% maščobe, največ 5% vode in najmanj 31,4% beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu.
Podpora se lahko dodeli za posneto mleko v prahu, ki je bilo izdelano v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8. člena te uredbe v roku 28 dni pred prvim dnem skladiščenja.
Posneto mleko v prahu se lahko vskladišči od dneva prekinitve intervencijskega nakupa iz osmega odstavka 6. člena do 31. avgusta tega leta.
Podpora za skladiščenje posnetega mleka v prahu se lahko dodeli, če se posneto mleko v prahu skladišči najmanj 60 in največ 150 dni.
Za uveljavljanje podpore za skladiščenje posnetega mleka v prahu mora biti serija posnetega mleka v prahu najmanj 10 ton. Sestava serij, ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje, se ne sme spreminjati v času veljavnosti pogodbe.
Višina podpore za skladiščenje posnetega mleka v prahu znaša 75 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja.
Če Vlada Republike Slovenije na podlagi gibanja cen in zalog posnetega mleka v prahu oceni, da je prišlo ali da bo prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi se odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, lahko uvede podporo za skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki:
– je bilo izdelano neposredno in izključno iz posnetega mleka po postopku razprševanja, v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8. člena te uredbe in
– izpolnjuje predpisane pogoje iz 7. člena te uredbe.
Vlada Republike Slovenije ob uvedbi podpore za skladiščenje posnetega mleka v prahu iz prejšnjega odstavka določi tudi pogoje za uveljavljanje podpore, trajanje ukrepa, višino podpore in količino posnetega mleka v prahu, za katero se podpora dodeli.

Če na podlagi gibanja cen in zalog sira ministrstvo oceni, da je ali bo prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi se odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, lahko minister uvede podporo za skladiščenje sirov, ki se shranjujejo dolgo časa.
Minister določi, za katere vrste in količine sirov se uveljavlja podpora za skladiščenje.
Podporo za skladiščenje sirov se lahko dodeli za sire, ki:
– so bili izdelani v obratih, ki so registrirani v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo;
– so bili izdelani najmanj 10 dni pred datumom, ki je v pogodbi označen za dan začetka pogodbenega skladiščenja;
– po zorenju ustrezajo minimalnim pogojem kakovosti v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv. Minimalna kakovost sirov se ugotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo metode jemanja vzorcev ter metode kemičnih in fizikalnih analiz mleka in mlečnih izdelkov.
Podpora za skladiščenje sirov se lahko dodeli samo za sire, ki so vskladiščeni v času od 1. aprila do 30. septembra istega leta. Vskladiščeni siri se lahko odpremljajo iz skladišč v času od 1. oktobra istega leta do 31. marca naslednjega leta.
Za dodelitev podpore za skladiščenje sirov mora biti serija sirov najmanj 5 ton. Sestava serij, ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje, se v času veljavnosti pogodbe ne sme spreminjati brez dovoljenja agencije. Agencija lahko fizični ali pravni osebi, ki je sklenila pogodbo za podporo za skladiščenje sirov, dovoli, da na svoje stroške odstrani ali nadomesti količine sirov, ki so se pokvarili v takem obsegu, da se ne morejo več skladiščiti. V primeru nadomestitve sirov z dovoljenjem agencije, se smatra, kot da pogodba ni bila spremenjena. Če pa odstranjene količine sirov niso bile nadomeščene, se šteje, kot da je bila pogodba sklenjena le za količine, ki so ostale v skladišču.
Podpora za skladiščenje sirov se lahko dodeli, če je doba skladiščenja najmanj 90 dni in največ do višine za 180-dnevno obdobje skladiščenja.
Višina podpore za skladiščenje sirov znaša:
– 21.500 SIT/tono za fiksne stroške;
– 75 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja za stroške skladiščenja;
– 1.075 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja za stroške financiranja.

Podpora za skladiščenje se dodeli na podlagi sklenjene pogodbe o dodelitvi podpore za skladiščenje, med agencijo in fizično ali pravno osebo. Pogodba za dodelitev podpore za skladiščenje se sklene za posamezen izdelek na podlagi vloge fizične ali pravne osebe.
V primeru masla oziroma smetane se morajo vloge za sklenitev pogodbe za podporo za skladiščenje nanašati le na tiste serije masla oziroma smetane, ki so že v celoti prevzete v skladišče. Vloga mora prispeti na agencijo najkasneje v 30 dneh od dneva vskladiščenja masla oziroma smetane. Pogodba za skladiščenje se sklene najkasneje v roku 30 dni od prejema vloge.
V primeru posnetega mleka v prahu se pogodbe za podporo za skladiščenje sklenejo, preden se posneto mleko v prahu vskladišči. Vskladiščenje posnetega mleka v prahu mora biti zaključeno v 28 dneh od sklenitve pogodbe.
V primeru sirov se pogodbe za podporo za skladiščenje sklenejo po vskladiščenju sirov in najkasneje 40 dni po začetku pogodbenega skladiščenja.
Pogodba se sklene v pisni obliki za eno ali več serij izdelka in mora vsebovati zlasti:
– količino izdelka, po posameznih serijah;
– znesek podpore;
– datum začeteka pogodbenega skladiščenja, to je dan, ki sledi dnevu vskladiščenja;
– datum zadnjega dne pogodbenega skladiščenja, to je dan pred dnem odpreme iz skladišča;
– lokacijo skladiščenja.
Izdelki, ki so predmet pogodbe za podporo za skladiščenje, morajo imeti na pakiranju naslednje označbe:
– številko dovoljenja iz 8. člena te uredbe (za maslo, smetano in posneto mleko v prahu);
– registracijsko številko obrata v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo in številko pogodbe (za sire);
– številko serije;
– neto težo;
– datum izdelave;
– datum vskladiščenja;
– označbo “surovo maslo I. vrste“ (za maslo).
Vskladiščeni izdelki se morajo skladiščiti tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost po posamezni pogodbi.
Vskladiščeni izdelki se morajo odpremljati iz skladišča v celih serijah, razen v primeru prve alinee četrtega odstavka 25. člena, kjer se lahko odpremljajo samo zapečatene količine masla. V primeru skladiščenja sirov lahko fizična ali pravna oseba ne glede na določbo petega odstavka 23. člena te uredbe na podlagi dovoljenja agencije, po preteku 90 dni pogodbenega skladiščenja in v obdobju iz četrtega odstavka 23. člena, določenim za odpremo iz skladišč, odstrani vso ali del serije sirov, ki je predmet pogodbe. Minimalna količina znaša 500 kg sirov.
Podpora za skladiščenje se plača na podlagi vloge fizične ali pravne osebe po koncu pogodbenega skladiščenja. Agencija plača podporo v roku 30 dni od prejema vloge in po tem, ko je bilo na podlagi opravljenega pregleda v skladu z naslednjim členom ugotovljeno, da je pravna ali fizična oseba izpolnila svoje pogodbene obveznosti.

Če ta določba ne določa drugače, izvajata nadzor nad izvajanjem ukrepa dodelitve podpore za skladiščenje inšpektorat za kmetijstvo in inšpektorat za kakovost na reprezentativnem vzorcu najmanj 5% količin izdelka, ki je predmet pogodbe, tako, da se zagotovi, da teža, označbe na pakiranjih in narava izdelkov po posameznih serijah odgovarjajo pogodbi za dodelitev podpore za skladiščenje v času vskladiščenja, skladiščenja in odpreme izdelkov iz skladišč. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v več kot 5% pregledanih količin proizvodov, se kontrola razširi na večji vzorec, ki ga določi pristojni inšpektorat.
Fizična ali pravna oseba, ki je sklenila pogodbo o dodelitvi podpore za skladiščenje, mora dati kmetijskemu inšpektorju na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o izdelkih, ki se skladiščijo:
– identifikacijo proizvajalca;
– datum izdelave;
– datum vskladiščenja;
– številko serije;
– prisotnost v skladišču;
– datum odpreme iz skladišča.
V primeru masla oziroma smetane inšpektorat za kmetijstvo v obdobju od dneva vskladiščenja do 28 dni po datumu, ko je agencija prejela vlogo za sklenitev pogodbe za dodelitev podpore za skladiščenje masla oziroma smetane, ugotavlja, ali je vskladiščeno maslo oziroma smetana primerno za dodelitev podpore. Nadzor mora biti izveden na reprezentativnem vzorcu najmanj 5% količin vskladiščenega masla oziroma smetane, tako da se zagotovi, da teža, označbe na pakiranjih in narava masla oziroma smetane v celoti odgovarjajo prošnji za pomoč.
Inšpektor za kmetijstvo:
– ob pregledu iz prejšnjega odstavka zapečati serije ali manjše količine masla oziroma smetane, ki je predmet pogodbe, ali
– z nenapovedanim pregledom ugotavlja prisotnost masla oziroma smetane v skladišču. Pri tem odvzame reprezentativen vzorec, ki predstavlja najmanj 10% vseh količin masla oziroma smetane, ki so predmet pogodbe za podporo za skladiščenje.
Inšpektorat za kakovost ugotavlja vsebnost maščobe v smetani na podlagi naključnega vzorčenja pri pregledih, preden se smetana zamrzne.
Ob koncu obdobja pogodbenega skladiščenja masla oziroma smetane inšpektor za kmetijstvo z vzorčenjem ugotovi težo in označbe masla oziroma smetane, ki so predmet pogodbe za podporo za skladiščenje. Fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo za skladiščenje masla oziroma smetane, mora o tem, katere serije bodo odpremljene, obvestiti inšpektorat za kmetijstvo najmanj 5 delovnih dni vnaprej pred začetkom odpreme masla oziroma smetane iz skladišča.
V primeru podpore za skladiščenje sirov, izvaja inšpektorat za kmetijstvo:
– ob vskladiščenju sirov preglede, predvsem z namenom, da se ugotovi, če so siri primerni za dodelitev podpore in, da se prepreči možne zamenjave sirov v času pogodbenega skladiščenja;
– nenapovedane preglede, da ugotovi prisotnost sirov v skladišču. Vzorec mora biti reprezentativen in mora odgovarjati najmanj 10% vseh količin sirov, ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje. Ti pregledi morajo poleg pregledov evidenc iz naslednjega člena te uredbe vključevati tudi fizične preglede teže in tipov sirov ter njihove označbe. Fizični pregledi se morajo nanašati na najmanj 5% količin sirov, ki so predmet takega nenapovedanega pregleda;
– preglede, da ugotovi prisotnost sirov ob koncu obdobja pogodbenega skladiščenja.
Za vsak opravljen pregled iz tega člena mora inšpektor napisati zapisnik, ki vsebuje datum, trajanje pregleda, opravljene preglede ter svoje ugotovitve. Zapisnik podpiše tudi odgovorna oseba fizične ali pravne osebe, ki je sklenila pogodbo o dodelitvi podpore za skladiščenje.

Fizična ali pravna oseba, ki je sklenila pogodbo o dodelitvi podpore za skladiščenje, mora v skladišču za vsako pogodbo voditi evidenco o izdelkih v skladišču, ki so predmet pogodbe, ki vsebuje:
– količino izdelka (neto teža in število pakiranj oziroma število sirov) po posameznih serijah;
– datum izdelave;
– datum vskladiščenja;
– datum odpreme iz skladišča;
– lokacijo izdelkov v skladišču.
Fizična ali pravna oseba mora vsak teden do torka poročati agenciji o količinah izdelkov, ki so predmet pogodbe o dodelitvi podpore za skladiščenje, ki so bile vskladiščene oziroma odpremljene iz skladišča v predhodnem tednu, ter o načrtovanih odpremah.

Če razmere na trgu tako zahtevajo, lahko Vlada Republike Slovenije:
– v teku leta za še ne sklenjene pogodbe za podporo za skladiščenje spremeni višino podpore ter obdobje skladiščenja;
– del ali celotno količino izdelkov, ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje, usmeri na trg.
Vlada Republike Slovenije lahko ustrezno uskladi višine podpore za skladiščenje sirov pred potekom pogodbe za podporo za skladiščenje sirov, če je nivo cen na trgu za vskladiščene sire v tem času višji kot takrat, ko je bila pogodba sklenjena.

Za pospeševanje prodaje mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla, ki so navedeni v drugem odstavku 1. člena te uredbe, Vlada Republike Slovenije določi vrste izdelkov in višine podpor za pripravo za zunanji trg.
Za mleko in mlečne izdelke iz prejšnjega odstavka v predelani obliki, podpora za pripravo za zunanji trg ne sme biti višja kot za nepredelane izdelke.

Za spodbujanje porabe mleka in mlečnih izdelkov Vlada Republike Slovenije lahko sprejme podpore za porabo mleka in mlečnih proizvodov, in sicer za:
– uporabo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu za krmo;
– predelavo posnetega mleka v kazein ali kazeinate;
– uporabo smetane, masla in koncentriranega masla v neprofitnih ustanovah in organizacijah, za vojsko in podobne institucije, v živilsko predelovalni industriji in za neposredno porabo koncentriranega masla;
– porabo mleka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Evidenca količin mleka in mlečnih izdelkov pomeni evidentiranje vseh količin mleka in mlečnih izdelkov, izraženih v mlečnem ekvivalentu, ki so proizvedene na kmetijskih gospodarstvih v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta.
Kmetijska gospodarstva, na katerih proizvajajo mleko, morajo voditi podatke o proizvodnji mleka, oddaji mleka v mlekarne, porabi mleka na kmetijskem gospodarstvu in neposredni prodaji mleka in mlečnih izdelkov. Kmetijska gospodarstva morajo za celotno obdobje iz prvega odstavka tega člena narediti poročilo, ki vsebuje podatke o skupni količini namolženega in oddanega mleka, porabi na kmetijskem gospodarstvu in neposredni prodaji mleka in posameznih mlečnih izdelkov, izraženih v mlečnem ekvivalentu.
Odkupovalci mleka morajo za vsako kmetijsko gospodarstvo voditi podatke o količini in vsebnosti maščobe odkupljenega mleka. Odkupovalci mleka morajo za celotno obdobje iz prvega odstavka tega člena narediti poročilo, ki vsebuje skupno količino in povprečno vsebnost maščobe odkupljenega mleka za vsako posamezno kmetijsko gospodarstvo.
Kmetijska gospodarstva oziroma odkupovalci mleka morajo poročila iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena posredovati agenciji na predpisanem obrazcu do 15. maja v tekočem letu.
Minister predpiše navodila za vodenje evidenc in obrazce za poročila.

Sredstva za financiranje ukrepov po tej uredbi se zagotovijo na proračunski postavki ministrstva št. 6636 Ukrepi za stabilizacijo trga.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.