Na podlagi 60. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja minister za kulturo

S tem pravilnikom se določi postopek izdaje dovoljenj za zavarovalna arheološka raziskovanja, arheološka izkopavanja in za uporabo iskalnikov kovin ter opreme, ki utegne poškodovati arheološko najdišče (v nadaljnjem besedilu: arheološka raziskovanja).
Arheološko raziskovanje po tem pravilniku je vsak poseg v kulturne in civilizacijske snovne ostaline vseh dob in časov pod zemljo ali na njenem površju, ter na dnu voda, vodotokov, jezer in morja, katerih ohranjanje in proučevanje prispeva k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem.

Predlog za izdajo dovoljenja za arheološko raziskovanje lahko vloži fizična ali pravna oseba na Ministrstvu za kulturo, Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: uprava).
Predlog iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– podatke o predlagatelju (ime in sedež pravne, oziroma ime in priimek ter naslov fizične osebe),
– podatke o vrsti arheološkega raziskovanja z opredelitvijo cilja raziskave oziroma raziskovalnega načrta,
– navedbo kraja raziskovanja (ime kraja, ledinsko ime, parcelna številka, katastrska občina, občina),
– podatke o lastniku nepremičnine (ime in priimek, naslov),
– podatke o vodji raziskovanja (ime in priimek, strokovna izobrazba) in o strokovnih sodelavcih in tehničnem osebju pri raziskovanju (ime in priimek, strokovna izobrazba),
– navedbo predvidenega časa izvedbe arheološkega raziskovanja,
– predlog začasnega in končnega mesta hrambe premičnih in drobnih arheoloških najdb in standardne izkopavalne oziroma najdiščne dokumentacije,
– predlog ureditve najdišča po zaključku raziskovanja,
– finančni načrt raziskovanja z oceno stroškov,
– navedbo virov, iz katerih se bodo pokrili stroški raziskovanja.
Predlogu mora biti priloženo pisno soglasje lastnika, da dovoljuje poseg na nepremičnini in zaris lokacije raziskovanja na topografski karti.
Če gre za poseg na kulturnem spomeniku, oziroma nepremičnini, vpisani v zbirni register kulturne dediščine, je potrebno navesti evidenčno številko enote dediščine (EŠD) in priložiti dovoljenje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Kadar je na podlagi predpisov o urejanju naselij in drugih posegov v prostor za arheološko raziskovanje potrebno lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del, je le-to potrebno pridobiti pred začetkom arheološkega raziskovanja.

Arheološko raziskovanje lahko vodi le univerzitetni diplomirani arheolog z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami kot strokovni sodelavec pri opravljenih arheoloških raziskovanjih. Vodja podvodnih arheoloških raziskovanj mora imeti tudi predpisano potapljaško teoretično in praktično znanje.

Minister za kulturo imenuje, na predlog uprave, strokovno komisijo za arheološka raziskovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija). V komisijo se imenujejo uveljavljeni arheologi, strokovnjaki za različne dobe proučevanja, varovanja in hranjenja arheološke premične in nepremične dediščine.
Komisija ima pet članov, ki se imenujejo za 5 let. Po preteku mandata so lahko člani ponovno imenovani.
Komisija sprejme poslovnik, s katerim določi način svojega dela.

Če komisija meni, da podatki, navedeni v predlogu, ne zadostujejo za odločanje, lahko predlagatelju naloži, da dokumentacijo ustrezno dopolni.
Komisija pripravi strokovno mnenje, predlaga enega ali več nadzornikov ter dodatne strokovne zahteve in pogoje arheološkega raziskovanja.

Minister za kulturo izda dovoljenje za arheološko raziskovanje na podlagi mnenja komisije.
V odločbi o dovolitvi arheološkega raziskovanja se določijo cilji in pogoji arheološkega raziskovanja, vodja raziskovanja, eden ali več nadzornikov, začasno in končno mesto hrambe premičnih in drobnih arheoloških najdb in standardne izkopavalne oziroma najdiščne dokumentacije, trajanje dovoljenja, rok, v katerem mora vodja raziskovanja podati preliminarno in končno poročilo o arheološkem raziskovanju komisiji, ter rok in način ureditve najdišča po koncu raziskovanja.
Preliminarno poročilo mora biti izdelano najkasneje v roku trideset dni po zaključenih terenskih delih.
Zaradi kasnejšega preverjanje stratigrafije in arheološke sestave najdišča se praviloma določi zemljišče ali dele zemljišča (kontrolni blok), ki ostanejo neizkopana. Obseg tako zaščitenega zemljišča se določi glede na velikost arheološkega območja.

Odločba iz prejšnjega člena se pošlje v vednost pristojni upravni enoti, občini, lastniku zemljišča in Javnemu zavodu Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Vodja arheološkega raziskovanja iz 3. člena tega pravilnika je odgovoren za strokovno pravilno izvedbo arheološkega raziskovanja v skladu z izdanim dovoljenjem in uveljavljenimi strokovnimi standardi.
Vodja arheološkega raziskovanja je odgovoren tudi za izvedbo in dokončanje raziskovanja v okviru stroškov, predvidenih s finančnim načrtom raziskovanja.

Vsako arheološko raziskovanje nadzira vsaj en nadzornik, ki se določi izmed univerzitetnih diplomiranih arheologov z najmanj desetletnimi delovnimi izkušnjami pri arheoloških raziskovanjih.
Naloga nadzornika je, da najmanj enkrat, po potrebi pa večkrat, pregleda arheološko raziskovanje in njegovo dokumentacijo, svetuje vodji arheološkega raziskovanja, ga opozori na nepravilnosti in izdela poročilo, ki ga pošlje komisiji.
Če nadzornik ugotovi nepravilnosti, ki po njegovem mnenju predstavljajo kršitev zakona ali izdanega dovoljenja, mora o nepravilnostih nemudoma pisno obvestiti pristojnega inšpektorja.

Če v teku izvedbe arheološkega raziskovanja pride do najdb, zaradi katerih je potrebno razširiti cilje in spremeniti pogoje, določene v odločbi iz 6. člena tega pravilnika, vodja raziskovanja, predlagatelj ali nadzornik predlagajo ustrezno spremembo odločbe.
Minister za kulturo izda spremenjeno odločbo po smiselno enakem postopku kot je določen s tem pravilnikom za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.