Na podlagi 25. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja minister za kulturo

Ta pravilnik določa minimalne strokovne, prostorske in tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javne službe na področju varstva kulturne dediščine.
Izvajalci javne službe na področju varstva kulturne dediščine so: Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, muzeji (vključno z galerijami) in koncesionarji iz 29. člena zakona o varstvu kulturne dediščine.

Izvajalci javne službe na področju varstva kulturne dediščine morajo zaposlovati ustrezno število strokovnih delavcev za vsa področja dejavnosti, ki jih opravljajo kot javno službo, s katerimi lahko zagotovijo strokovno delo na področju varstva kulturne dediščine v obsegu, ki ustreza stanju kulturne dediščine na njihovem območju, oziroma področju dela.
Če izvajalec javne službe vodi in odloča v postopkih po zakonu o upravnem postopku, mora imeti zaposlenega tudi vsaj enega delavca, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v teh postopkih (predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka oziroma ustrezen izpit iz postopka, ki ga vodi izvajalec javne službe) v skladu z uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00).

Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine mora imeti v vsaki izmed svojih območnih enot zaposlenega vsaj enega konservatorja za vsako od varstvenih skupin spomenikov iz 6. člena zakona o varstvu kulturne dediščine, konservatorja-dokumentalista in strokovnjaka za izdelavo strokovnih zasnov za varstvo kulturne dediščine.
Muzeji morajo imeti zaposlene vsaj tri delavce z univerzitetno izobrazbo z delovnega področja muzeja.
Muzeji, ki opravljajo območno (teritorialno) ali področno (strokovno) matično službo morajo izpolnjevati vsaj še naslednje pogoje:
– vsaj enega kustosa, zaposlenega za poln delovni čas za področje območne ali področne matičnosti, ki je v okviru javne službe poverjena muzeju,
– zaposlitev vsaj enega restavratorja za prevladujočo vrsto muzejskega gradiva s področja oziroma območja matičnosti muzeja.

Evidentiranje dediščine in posredovanje podatkov v register dediščine (prva alinea 19. člena zakona o varstvu kulturne dediščine) lahko opravlja le za to strokovno usposobljen delavec (kustos, konservator) z ustrezno izobrazbo univerzitetne smeri.
Raziskovalne projekte, ki pomenijo poseg v dediščino (četrta alinea 19. člena zakona o varstvu kulturne dediščine) lahko vodi le strokovnjak z univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami pri varstvu kulturne dediščine. Vodja raziskovanja je odgovoren za strokovno pravilno izvedbo raziskovanja.
Restavratorske in konservatorske programe (deveta alinea 19. člena zakona o varstvu kulturne dediščine) sme pripravljati le strokovnjak z univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na področju varstva kulturne dediščine.

Prostori izvajalcev javne službe morajo ustrezati pogojem, ki so predpisani s tem pravilnikom in z drugimi predpisi (sanitarno-zdravstvenimi, o graditvi objektov, varstvu okolja, varstvu pred požari, varstvu pri delu).
Muzej mora imeti:
– razstavne prostore za stalne in občasne razstave,
– prostor za ohranjanje muzejskega gradiva,
– ustrezne depoje,
– prostor za namestitev zaposlenega osebja in dokumentacije,
– prostore za obiskovalce (recepcija, garderoba, sanitarije),
– prostor za vzgojno-izobraževalno delo.
Prostori muzeja morajo zagotavljati varno hranjenje predmetov ter zaščito pred krajo in vsemi škodljivimi vplivi, ki jih je moč predvideti, razstavni prostori pa tudi nemoten ogled in strokovno predstavitev gradiva.
Obiskovalcem morajo biti dostopne osnovne informacije o muzejskih zbirkah in razstavljenih muzejskih predmetih. Obiskovalcu mora biti omogočen varen ogled muzejskih zbirk v čistih ter temperaturno in klimatsko ustreznih prostorih.
Obiskovalcu mora biti na voljo knjiga vtisov in pritožb.

Izvajalci javne službe morajo razpolagati z opremo in napravami, ki omogočajo hranjenje predmetov kulturne dediščine, hranjenje in obdelavo dokumentacije in podatkov, ter zavarovanje pred krajo in vsemi škodljivimi vplivi, ki jih je mogoče predvidevati.
Prostori za varovanje in hranjenje muzejskega gradiva, delov premične kulturne dediščine in dokumentarnega gradiva morajo biti opremljeni z napravami, ki zagotavljajo:
– ustrezno klimo (relativno vlago, temperaturo, čistost zraka),
– ustrezno svetlobo,
– alarmiranje v primeru požara, vloma ali tatvine,
– varovanje pred poškodbami,
– ustrezno embalažo.

Pri načrtovanju in prenovi prostorov muzejev je potrebno poskrbeti za posebne potrebe invalidnih oseb z odstranjevanjem arhitektonskih ovir in z napravami in opremo, ki invalidnim osebam omogoča dostop v prostore muzeja.

Muzeji morajo omogočiti dostop širši javnosti do razstav s stalno določenim odpiralnim časom, najmanj 40 ur tedensko.
Uradne ure za ogled muzejskega gradiva, ki ni razstavljeno ter za raziskovalno delo se določijo v trajanju najmanj 6 ur tedensko s stalnim odpiralnim časom ali po vnaprejšnjem dogovoru.
Informacija o odpiralnem času in uradnih urah muzeja, ter o višini vstopnine mora biti razobešena na vidnem mestu pri vhodu v prostore muzejske zbirke.
Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in njegove območne enote morajo določiti uradne ure za stranke v trajanju najmanj štiri ure, vsaj enkrat tedensko.

Izvajalci javne službe na področju varstva kulturne dediščine morajo izpolniti strokovne pogoje, določene s tem pravilnikom, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
Izvajalci javne službe morajo izpolniti minimalne prostorske in tehnične pogoje, ki so predpisani s tem pravilnikom v dveh letih po njegovi uveljavitvi. Če je prilagoditev prostorov odvisna od gradbeno-tehničnih del, pa v petih letih po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela strokovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 21/82), kolikor se nanaša na varstvo kulturne dediščine po zakonu o varstvu kulturne dediščine.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.