Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US in 26/97), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US), 3. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter 18. in 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 19. seji dne 15. 11. 2000 sprejel

S tem odlokom se ureja:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda (v nadaljevanju: javna služba),
– objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev,
– pogoji priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
– meritve in obračun porabljene vode ter obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– prekinitev dobave vode in prekinitev odvajanja odpadnih vod,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznosti uporabnikov in upravljavcev,
– varovanje javnega vodovoda,
– prenos objektov in naprav v upravljanje.

Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
a) javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi, javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet z živili ali javnih prometnih sredstev;
b) javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami z najmanj petimi priključki različnih uporabnikov in je v lasti občine;
c) objekti in naprave skupne rabe so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja),
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin,
– naprave in objekti za odvod padavinske vode z javnih površin;
d) uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene;
e) uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
f) upravljavec javnega vodovoda in javne kanalizacije je pravna oseba, ki ji je Mestna občina Kranj poverila izvajanje javne službe v javnem podjetju;
g) komunalna odpadna voda je odpadna voda iz gospodinjstev;
h) industrijska odpadna voda je voda, izpuščena po uporabi ali proizvodnji v industrijskem procesu in nima nadaljnje neposredne uporabne vrednosti za ta proces;
i) padavinska voda je površinska voda, ki je posledica padavin in teče v vodotok;
j) padavinska odpadna voda je mešanica komunalne odpadne vode in površinske vode, ki nastaja zaradi močnega deževja ali taljenja snega (ledu);
k) magistralno omrežje obsega objekte za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije, tranzitne cevovode od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja, vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
l) primarni vodovod obsega omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju, vodohrame, cevovode od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov, cevovode med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
m) sekundarni vodovod obsega omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje), omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža), omrežje za vzdrževanje javnih površin, črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju, naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
n) obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode;
o) interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom, in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;
p) vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim ter pripadajočo opremo.

Dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– izvajanje meritev in monitoringa komunalnih odpadnih voda,
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje,
– vodenje in razvijanje katastra komunalnih naprav.
Odvajanje padavinskih voda iz cestnega telesa ni dejavnost javne službe po tem odloku.

Za opravljanje javne gospodarske službe v občini je ustanovljena Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., ki opravlja to službo za vse vodovodne sisteme.
Komunala Kranj lahko opravlja javno službo sama ali prek druge pravne in fizične osebe, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.

Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec, priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo pa izvede upravljavec ali od njega pooblaščeni izvajalec.
Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.

Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in kanalizacijskih priključkih izvaja ali nadzira upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec. Upravljavec ima pravico do dostopa do vseh javnih objektov in naprav, ne glede na to, kdo je njihov upravljavec ali lastnik zemljišča, ob urejeni služnosti.

V primeru, da je investitor izgradnje dela javne kanalizacije druga pravna ali fizična oseba in ne upravljavec, mora investitor zgrajeno kanalizacijo ali objekte predati pred priklopom na javno kanalizacijo Mestni občini Kranj, ta pa upravljavcu pod naslednjimi pogoji:
– da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika,
– da predloži uporabno dovoljenje, izdano s strani pristojnega upravnega organa,
– da predloži projektno dokumentacijo (PGD – PZI, PID),
– da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva,
– da predloži gradbeno dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu, ter predvideni življenjski dobi objektov in naprav,
– da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah.
Po predaji investitor ne zadrži razpolagalne pravice do objektov in naprav, niti kakršnih koli drugih ugodnosti.

Šteje se, da sta javni vodovod ali javna kanalizacija zgrajena, če mesto priključitve na javni vodovod ali javno kanalizacijo ni od objekta oddaljeno več kot 80 m.

Kanalizacijski sistem je grajen v ločenem sistemu (padavinska voda se odvaja ločeno) in le izjemoma je dovoljena gradnja v mešanem sistemu (po istem odvodniku se odvajata fekalna in padavinska voda), vendar samo na področjih, kjer so že zgrajeni raztežilni objekti ali pa se tak objekt zgradi na sekundarnem delu voda.
Vsa nova kanalna mreža se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgraditev dveh vzporednih kanalov,
– ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni dovoljeno odvajati v vodotok ali ponikati.

V smislu zagotavljanja poplavne varnosti je padavinsko vodo treba ponikati ali odvajati razpršeno. V primeru preobremenjenosti obstoječe javne kanalizacije ali vodotoka, jo je treba odvajati kontrolirano preko sistema deževnih zadrževalnikov ali posebej za ta namen urejenih poplavnih površin.

Za vsak poseg v prostor, kjer se nahaja javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje, mora investitor pridobiti predhodno soglasje upravljavca. Upravljavec mora v soglasju določiti pogoje za posege v prostor.
Investitor in izvajalec sta dolžna pokriti vse posredne in neposredne stroške, ki so nastali zaradi posega.

Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja, in so v lasti uporabnika (interna kanalizacija).
Upravljavec kanalizacije redno vzdržuje le objekte in naprave javne kanalizacije, ki so last Mestne občine Kranj in so bili na podlagi pogodbe preneseni v njegovo upravljanje.

Objekti in naprave, s katerimi upravlja upravljavec so javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe, ki so s pogodbo o upravljanju, sklenjeno med Mestno občino Kranj in upravljavcem, preneseni upravljavcu v upravljanje.
Javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe so last Mestne občine Kranj.
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe pokriva proračun Mestne občine Kranj.

Naprave in objekti v lasti uporabnikov so:
– vodovodni priključek,
– vodovodni jašek ali niša,
– kanalski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška uporabnika do priključenega jaška na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim priključkom,
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne jame, peskolovi, oljni lovilci ipd.),
– kanalizacijsko omrežje od objektov uporabnika do priključka na javno kanalizacijo,
– kanalizacijski priključki od hišne kanalizacije do priključka na javno kanalizacijo,
– interna meteorna kanalizacija.

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda.

Uporabnik mora za pridobitev vodovodnega priključka pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967 ali
– odločbo o dovolitvi priglašenih del,
– situacijski načrt v merilu 1:1000,
– mapno kopijo v merilu 1:2880 ali 1:2000 ali 1:1000 ali 1:1440 z vrisanim objektom,
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka in sheme notranjih instalacij (na vpogled),
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje,
– navesti kote najvišjega odjemnega mesta.
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo pitne vode. Vsi stroški, povezani z izdajo soglasja, bremenijo uporabnika.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodni priključek najkasneje v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– če razpoložljive kapacitete vodnih virov in prepustnost omrežja dopuščajo priključitev na javni vodovod,
– če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca.

Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika. Upravljavec in uporabnik se s pogodbo dogovorita, da uporabnik po končani gradnji prenese vodovodni priključek upravljavcu v upravljanje.
Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop delavcem upravljavca na funkcionalno zemljišče.

Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če so komunalne odpadne vode iz objekta speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalnih odpadnih voda.
Kjer so komunalne odpadne vode speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalnih odpadnih voda.

Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.

Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje ali pred posegom v prostor, kjer se nahaja sistem javne kanalizacije, pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967,
– projektno gradbeno dokumentacijo,
– projekt kanalskega priključka,
– veljavno lokacijsko dokumentacijo,
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– izvedbeni načrt interne kanalizacije,
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje.

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo najkasneje v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
– če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca.

Priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.

Upravljavec je dolžan izvesti stalen vodovodni ali kanalizacijski priključek najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav,
– uredil odvajanje komunalnih odpadnih voda in
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije.

Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora v vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali prijavo prireditve ali podoben dokument, iz katerega izhaja začasna potreba po priključitvi.
Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje odpadnih voda. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določen čas oziroma največ za dve leti. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

Vodovodni in kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa lahko ima en objekt več priključkov, če so izpolnjeni tehnični pogoji. Vodovodni in kanalizacijski priključek je del objekta in je last uporabnika.

Objekti javnega vodovoda, javne kanalizacije, vodovodnega in kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih brez soglasja upravljavca ni dovoljeno ničesar postavljati.

Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu.

Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni ali kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javnem vodovodu ali javni kanalizaciji je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo priključka v pisni obliki posredovati upravljavcu.
Prekinitev priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.

Upravljavec je dolžan pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo upravljavca in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

Uporabnik, katerega dejavnost povzroča nastanek tehnoloških odpadnih vod, je dolžan pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje izgraditi merilno mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode. Upravljavec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadnih vod morata imeti zagotovljen prost dostop do merilnega mesta in mest za odvzem vzorcev.
Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko količina onesnaženja začasno ali stalno presega z uredbo določene maksimalne vrednosti.
Uporabnik mora zagotoviti čimbolj enakomeren dotok v javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer količinsko ne sme preseči vrednosti, ki mu jo je v pogojih soglasja določil upravljavec. V primeru, da je ta vrednost zaradi dnevnih, sezonskih ali deževnih konic presežena, mora višek odvajati kontrolirano in ga po potrebi tudi začasno zadržati. Večji uporabniki morajo imeti za ta namen zgrajene egalizacijske bazene.

Uporabniki javnega vodovoda, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v greznice na izpraznjevanje, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic, ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine greznice.

Praznjenje greznic lahko izvaja samo za to pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco.
Lastnik objekta je dolžan dopustiti dostop do greznice pooblaščenim delavcem izvajalca. Strošek praznjenja greznice krije lastnik objekta.

Prepovedano je spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske ali podzemne vode.
Če komunalno-cestni inšpektor ugotovi, da lastnik greznice spušča komunalno odpadno vodo iz greznice na javno ali zasebno površino ali v odprt jarek, odredi z odločbo sanacijske ukrepe.
Če zavezanec v roku, ki je določen v odločbi, ne izvede sanacijskih ukrepov, jih na zahtevo inšpektorja in na stroške zavezanca izvede pooblaščeni izvajalec.

Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, se je uporabnik, ki ima speljane komunalne odpadne vode v greznico, dolžan priključiti na javno kanalizacijo.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo je dolžan uporabnik greznico opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti ali uporabiti po navodilih upravljavca. Uporabnik mora upravljavcu omogočiti nadzor pri opustitvi greznice.
Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javne kanalizacije v skladu s soglasjem upravljavca.

Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri.

Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja vsakemu uporabniku.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno, skladno s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika.

Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.

Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihovo redno kontrolo in preizkus točnosti vodomera. Uporabnik ne sme vodomera sam prestavljati, zamenjati ali popravljati.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.

Stroški okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika.

Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar mora uporabnik okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode.

Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno, ob menjavi vodomera ali ob odčitku vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo. Upravljavec za skupnosti stanovalcev najmanj trimesečno odčitava obračunske vodomere.
Upravljavec mesečno zaračunava gospodarstvu in negospodarstvu porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na vodomeru.

Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen, upravljavec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na javno vodovodno omrežje, ter odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, če je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo.
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obveščanja.

Odvajanje in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3 odvedene vode. Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri oziroma določi iz prispevnih površin, iz katerih se deževna voda steka v javno kanalizacijsko omrežje.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo.
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine in čiščenja pod naslednjimi pogoji:
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
b) da uporabnik razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je v ta namen pridobil tudi vsa potrebna soglasja in upravno dovoljenje.
Pri večjih uporabnikih, kjer dnevno nastane več kot 100 m3 odpadne vode, se količine merijo z merilcem pretoka na merilnem mestu. Merilec pretoka mora biti atestiran in umerjen s strani Urada za standardizacijo in meroslovje, zapečaten in upravljavcu vedno na vpogled.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot je izmerjena količina zajete vode.

Stroške čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za prečiščevanje odpadne vode ali pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi.
Obračun čiščenja komunalne odpadne vode se opravlja po količinah vode, merjenih v kubičnih metrih. Osnova za obračun ostalih odpadnih voda je količina vode (m3) in stopnja onesnaženosti.
Uporabniki, katerih dejavnost povzroča nastanek tehnoloških odpadnih vod v količini, ki presega 100 m3 dnevno, so dolžni z upravljavcem skleniti posebno pogodbo.
Višina in način obračunavanja prispevka za čiščenje odpadne vode se določi s posebnim pravilnikom, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi sprejeme upravljavec.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo taksni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere, če so izpolnjeni tehnični pogoji.

Upravljavec za vse uporabnike mesečno izstavlja račune. Uporabnik je dolžan plačati račun takoj po prejemu oziroma najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 30 dni do prejema ugovora, in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku:
– če je bil priključek na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in notranje instalacije,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
– če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– če kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če uporabnik v fekalni sistem odvaja meteorno, drenažno ali izvorno vodo,
– če uporabnik v meteorni sistem nedovoljeno odvaja prekomerno količino meteorne, drenažne ali izvorne vode,
– če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen laboratorij,
– če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z 20. členom tega odloka,
– če uporabnik ne prazni greznice v skladu z 32. členom tega odloka,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne plača računa niti v roku 15 dni po prejemu opomina,
– če uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 46. členom tega odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
Dobava vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode ter odvod odpadne in padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik zahteva začasno prekinitev.

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode ter odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ali javne kanalizacije,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije ipd.).
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode in odvajanja odpadnih voda pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka se je dolžan tudi ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju.
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške, ki bi morebiti nastali.

Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca, tudi v naslednjih primerih:
1. za škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
2. za zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za prevoz vode,
5. za utrjevanje cestišč ali podobnih drugih gradbenih del.
Upravljavec je uporabniku za odvzem vode iz hidranta dolžan izdati soglasje, če razmere na omrežju predviden odvzem dopuščajo. V tem primeru upravljavec in uporabnik skleneta pogodbo, s katero določita pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Cena vode pod točkami 1 do 4 je enaka ceni vode za gospodinjstva, cena vode za namene pod točko 5 pa je enaka ceni vodarine za industrijo.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz prvega odstavka tega člena, si mora pri upravljavcu priskrbeti hidrantni nastavek z vodomerom, ki mora biti tehnično brezhiben in plombiran.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo ter pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije ter čistilnih naprav,
2. skrbi za zadostne količine zdrave pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode v skladu z veljavnimi predpisi,
3. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda in javne kanalizacije ter objekte čistilnih naprav,
4. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
5. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavno zakonodajo,
6. izvede hišne priključke za novozgrajene objekte sam ali pooblasti drugega izvajalca,
7. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda, o oporečni pitni vodi ter o obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo,
8. vodi evidenco objektov in naprav javnega vodovoda ter javne kanalizacije,
9. izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo,
10. kontrolira novozgrajene priključke na javno kanalizacijo,
11. sistematično pregleduje vodovodno in kanalizacijsko omrežje z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
12. po naročilu in na stroške občine skrbi za brezhibno delovanje in vzdrževanje hidrantov in požarnega omrežja,
13. izvršuje pregled interne instalacije in opravlja kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
14. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
15. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene in odvedene vode ter čiščenje vode,
16. v primeru višje sile organizira dobavo vode in odvajanje odpadne vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskih organom,
17. pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
18. pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni vir,
19. vzdržuje okolico objektov in naprav, za katere je odgovoren,
20. obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne vode,
21. skrbi za redni obračun porabe pitne in odpadne vode ter čiščenja odpadne vode,
22. skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov,
23. skrbi za razvoj vodovoda in za nove vodne vire,
24. vodi kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije,
25. stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike in izvaja oskrbo po določilih tega odloka in pogodbe, sklenjene z Mestno občino Kranj,
26. opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo ter odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda.

Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi in javno kanalizacijo gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto. Gospodarjenje in upravljanje morata biti v skladu z določbami tega odloka in ostalimi pozitivnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo ter za vse posege objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
2. na javni vodovod ali javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v šestih mesecih po izgradnji le-te oziroma, če je objekt že zgrajen in ni priključen na javno omrežje, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka,
3. redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
4. upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
5. upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera,
6. zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
7. skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
8. redno mora vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo,
9. voditi mora dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
10. upravljavcu mora dovoliti dostop in pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode,
11. pravočasno mora naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico,
12. v javno kanalizacijo mora odvajati samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov,
13. v primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi mora izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca,
14. urediti mora odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi normativi,
15. v skladu s predpisi mora kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate redno posredovati upravljavcu,
16. redno mora plačevati prejete račune za oskrbo z vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
17. pisno mora obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo,
18. urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
19. upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na javnem vodovodu in javni kanalizaciji,
20. upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
21. upravljavcu mora javiti vsako spremembo na objektih in napravah javnega vodovoda in javne kanalizacije,
22. kanalizacije,
23. pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
24. po priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo greznico v skladu z navodili upravljavca.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda in odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe in odvajanja pri drugih uporabnikih.
Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvzemom vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo ter povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe, na javnem vodovodu, javni kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem priključku.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.

Industrijski in drugi večji onesnaževalci so dolžni redno kontrolirati sestavo odpadne vode (monitoring). Monitoring lahko opravlja le s strani Ministrstva za okolje in prostor pooblaščeni izvajalec, ki mora rezultate meritev redno posredovati upravljavcu.

Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno in kanalizacijsko omrežje v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektro, telefon, plinovod, toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.

Širše in ožje vodovodno območje vodnih virov določi Mestna občina Kranj z odlokom.
Na trasah vodovodnih in kanalizacijskih naprav se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na cevovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena je možna le s soglasjem upravljavca in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem in kanalizacijskem omrežju mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo vodovodne armature in jaški stalno vidni in dostopni.

Obstoječi javni vodovod ali javna kanalizacija, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe v Mestni občini Kranj in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega upravljavca oziroma lastnika ter obveznosti Mestne občine Kranj.

Za prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v lasti Mestne občine Kranj v upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco priključkov in ostalih elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira),
2. javni vodovod ali javna kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav ali navodila o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda,
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda ali kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav,
6. na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno s predpisi urada za standardizacijo in meroslovje,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:
– če ne dopusti priključitve kot to določa 24. člen tega odloka,
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 49. in 50. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 1. 2., 3. 7., 16., 21., 25. točke 53. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– če odstrani plombe na vodomeru in vodovodnih objektih,
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante),
– če prekine dobavo vode ali odvod odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku,
– če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema,
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 51. in 52. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 20. in 24. točke 55. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena in vodnogospodarska inšpekcija, upravljavec vodovodnih objektov in naprav ter pristojni organ Mestne občine Kranj.

Javno podjetje Komunala Kranj kot upravljavec je dolžan v roku enega leta od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnike v zvezi z vodooskrbo in čiščenjem odpadne vode v Mestni občini Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.