Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 6. in 7. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) ter 12. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 21. seji dne 23. 11. 2000 sprejel

Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z vodovodi ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Mestni občini Novo mesto.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je javno podjetje, ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti, ki ga določi občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah.

Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz:
1. javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe;
2. vodovodov, s katerimi upravljajo in gospodarijo drugi izvajalci javne službe.

Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami z najmanj petimi priključki oziroma če oskrbuje več kot 20 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe.

Vodooskrbni objekti, naprave in sistemi po tem odloku so:
1. Magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij;
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
2. Primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja;
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
3. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo.
4. Vodomerni priključek z vodomerno napravo.
5. Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava.

Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega in drugih vodovodov.

Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki v roku šestih mesecev po sprejemu tega odloka izdela in da v sprejem občinskemu svetu Mestne občine Novo mesto Tehnični pravilnik o javnem vodovodu in Tarifni pravilnik. V Tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda. Tarifni pravilnik opredeljuje merila in kriterije za oblikovanje cen.
Za stanje vodovodov, s katerimi upravljajo in gospodarijo drugi izvajalci javne službe, pa so odgovorni drugi izvajalci javne službe.

Izvajalec javne službe izdaja soglasja k prostorsko izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov, k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter enotnim dovoljenjem za graditev objektov.
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode in vodi investicije v javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

Izvajalec mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod predati v last občini na območju katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

Kdor se namerava priključiti na vodovod ali povečati priključno moč obstoječega priključka, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo, opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča.
Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne pravice do razpolaganja na javnem vodovodu.

Kjer je zgrajen vodovod, ki ima še proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi.

Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določajo interni akti izvajalca javne službe.

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.
Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.
Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, dolžan v roku 8 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna povzročitelju. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav brez predhodnega obveščanja uporabnika skladno z veljavno zakonodajo.
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.
V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

Hidranti v vodovodnem sistemu so javni in interni.
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Javne hidrante mora vzdrževati izvajalec javne službe, ki mora voditi o hidrantih in hidrantni mreži tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občinski inšpekciji, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarnovarnostno funkcijo.

Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pismenega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten.
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nesreč.
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v normalno stanje.

Interni hidranti so sestavni del interne inštalacije objekta in morajo biti priključeni na omrežje za vodomerno napravo.
Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode oziroma lastnik interne inštalacije na lastne stroške.

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.
Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pismenim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.
Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.

Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3).
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.
Za pokrivanje stroškov menjave in kontrole vodomerov se obračunava števnina. Način obračunavanja je opredeljen v tarifnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih kontrol (15. člen tega odloka) pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik.

Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o dobavi vode.
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov.
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.

Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje, ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave ter ob spremembi cene. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, da omogoči dostop do vodomerne naprave, da zanj prejema in plačuje račune za porabljeno vodo.
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.

V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer.
Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa pristojni občinski organ na predlog izvajalca javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko.

Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku, določenem s tem odlokom, prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno.
O načinu pokrivanja nastalih stroškov se izvajalec javne službe dogovori z Mestno občino Novo mesto.

Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.

Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo.

Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.

Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljen način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Ob nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednjih primerih:
1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
2. če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,
3. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, te pomanjkljivosti ne odpravi,
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, tega ne odpravi,
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,
6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in tehničnega pravilnika,
7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,
8. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa 25. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
9. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe je dolžan:
– upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,
– vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
– spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti,
– ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter spodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,
– pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,
– pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,
– skrbeti za razširitev vodovoda na območja, kjer še ni oskrbe z vodo iz javnih vodovodov skladno z interesi KS in občanov,
– voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,
– skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinska inšpekcijska služba.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje izvajalec javne službe, če:
1. ravna v nasprotju z 10. členom odloka,
2. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,
3. ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 28. člena odloka,
4. ravna v nasprotju z 29. členom odloka,
5. ravna v nasprotju z 30. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 32. členom odloka,
7. ravna v nasprotju s 33. členom odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 17. člena odloka,
5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 24. člena odloka,
8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 17. člena odloka,
5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 24. člena odloka,
8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka.
Z denarno kaznijo 40.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena odloka,
2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom odloka,
4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 17. člena odloka,
5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka,
6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 24. člena odloka,
8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka.

Določbe tega odloka smiselno veljajo tudi za druge izvajalce javne službe. Prenos vodovodov iz druge točke 2. člena tega odloka v upravljanje izvajalcu javne službe se opravi v obdobju petih let.

Podatke o uporabnikih je dolžna zagotavljati občina in jih posredovati izvajalcu javne službe.
V primeru, da se pri določenem uporabniku pojavi kršitev predpisov ali neplačevanje storitev, povezanih z uporabo javnega vodovoda, občina zadrži izdajo dokumentov do odprave kršitve predpisov oziroma do plačila storitev.

Tehnični pravilnik o javnem vodovodu in tarifni pravilnik sprejme občinski svet Mestne občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87 in 17/87).