Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka je Občinski svet občine Škofja Loka na 13. seji dne 16. 11. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 24/92) nastale zaradi uskladitve z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986–1990, oboje za območje Občine Škofja Loka, dopolnjene 1999 in 2000 in uskladitve z veljavno zakonodajo.
Odlok vsebuje besedilo odloka, ki ga je izdelal urbanistični zavod – Projektivni atelje pod št. 3514 v novembru 1989 in dopolnil na podlagi pripomb iz javne razgrnitve v novembru 1990 in besedilo sprememb in dopolnitev, ki jih je v januarju 2000 pod št. projekta 3/99 izdelal LOCUS d.o.o. iz Domžal in dopolnil v oktobru 2000 na podlagi pripomb iz javne razgrnitve.
Prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) obsegajo tabelarični prikaz po mikrocelotah ter grafične prikaze, ki so sestavni del tega odloka.
Spremembe in dopolnitve obsegajo grafični prikaz namenske rabe prostora in omejitvenih faktorjev in možnosti pozidave z območjem urejanja.

S PUP so skladno s planskim usmeritvam in strokovnimi podlagami določeni:
I. Meja obravnavanega območja
II. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora
III. Pogoji glede vrste posegov na obravnavanem območju
IV. Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje, ki se nanaša na prostor, objekte in druge posege
V. Pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč za obstoječe objekte, novogradnje in ostale ureditve
VI. Pogoji za komunalno in prometno opremljanje
VII. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine, drugih dobrin splošnega pomena ter za izboljšanje okolja
VIII. Merila in pogoji za delovanje obrambe in zaščite
IX. Prehodne določbe
X. Končna določila.

Meja vseh petih mikrocelot (Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc) obsega naslednje obodne parcele, začete na severovzhodni strani s k.o. Dorfarje:
170/2, 165/2, 1691, 181/1, 184/2del, 185/1, 185/2, 187, 205/1, 211, 225/2, 224, 221/2, 1682/1, del 417, 413/1, 413/4, 413/5, 384/8, 88/1, 382/3, 366/3, 363/2, 185, 363/3, 861, 859, 858/1, 858/4, 850/2, 849, 970/1, 970/11 del,275 del,1000, 1005, 1034, 1049/2, 1051/1, 228 del, 1091, 1088/1, 1083/1 del, 1097 del, 1130/1 del ,1152 del ,1185, del 1190, del 1222/1, del 1240/3, 1240/4, 1284/2, 1293, 1295, 1302, in dalje k.o. Stari dvor 957/1, 940/11, 954/1, 954/2, 588/3, 891/9, 859/11, 855/1, 857/2, 856/1, 832/1, 827, 797/1, 791/1, 787/2, 792/1, 759, 758/4, 751/1, 750/3, 737/3, 735/3, 708/2, 708/1, 707/3, 705/1, 609/1, del 616, 621/1, 2, 622, 628/2, 630/1, 257 del, 256 del , 255, 188/1, del 151, 148/1, 193, 79/1, 1 del, 194 del, 196/3, 221/1del, 214, 189, 191, 190, 233, 236, 251/2, 251/1, 272, 268, 295, 305, 309, 326, 363/2, 362/1, 509/1, 504/3, 510, 521, 536, 1534/4, 534/3, 534/1, 534/2, 539, 552/2, 549/1, 549/2 del, 555/1 del, 558/4, 559/1, 558/2 del, 548 del, 561 del, 562/5, 567/2, 567/1, dalje k.o. Dorfarje 761/1, 761/4, 162/2, 5, 752/1, 763/1, 1065 del, 769/1 del, 769/2 del, 770/3, 774/2 del, 774/1 del, 772/3 del, 1682/1 del, 182/2, 782/1, 782/3, 1684/2 del, 742/5, 742/3, 742/4, 730/2, 3, 720/5, 720/3, 785/2 del, 785/4, 735/2, 790, 230, 1692/1 del, 810/1, 810/2, 812/3, 600/2, 598, 599, 571/4, 572/2, 572/3, 1682/1 del, 523/1, 2 del, 1682/1 del, 371/3, 368/1, 81/2, 377/3, 4, 2, 1682/1 del, 397/3, 2, 1682/1 del, 10 del, 5 del, 50, 51 del, 45 del, 43 del, 64, 55, 125, 81, 83/1, 97, 100 del, 135/1, 129 del, 126/2, 126/1, 120/4 del, 152, 1714, 1713, 1711, 1708, 1709, 153, 152, 1690/1 del, 88/2, 6, 1, 1691 del.
Dodajo se obodne parcele k.o. Dorfarje: 720/1, 719, 377/9, 789 del, 785/6 del, 796/1, 796/2, 789, 1092, 500/5, 500/1, 5, in k.o. Stari Dvor 542/2, 756/4, 756/5.

Funkcija območij je preplet stanovanjske, kmetijske in obrtne funkcije do posameznih centralnih funkcij in zelenih površin. Merila in pogoji za nove posege v prostor so določeni v tabelaričnem prikazu za posamezne mikrocelote.

V okviru obravnavanega območja PUP so dovoljeni naslednji posegi:
1. gradnja za potrebe kmetijske dejavnosti
2. gradnja za potrebe stanovanjske, obrtne in drugih dejavnosti
V okviru tega so dovoljeni naslednji posegi:
a) redno vzdrževanje
b) adaptacija
c) prizidave
d) nadzidave
e) gradnja pomožnih objektov
f) novogradnja objektov
3. gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture
4. gradnja objektov za potrebe družbene infrastrukture

Gradnja na mestu predhodno porušenih objektov je novogradnja objektov.
Odmik od prvotne lokacije objekta je dovoljen le v okviru funkcionalnega objekta v naslednjih primerih:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna;
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javnih cestah;
– če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovan s posebnimi predpisi;
– če iz drugih upravičenih razlogov (požarni in drugi predpisi) gradnja na istem mestu ni možna.

Če obstajajo prostorske možnosti za izgradnjo več kot enega objekta, je obvezno predhodno izdelati lokacijsko dokumentacijo za skupino objektov s podatki o načinu parcelacije, vrsti pozidave in komunalni ter prometni navezavi na ostalo območje.

Nove namembnosti objektov so podrejene obstoječi funkciji stanovanjske oziroma obrtne ali kmetijske dejavnosti. V okviru funkcionalnih zemljišč kmetij na območju stavbnih zemljišč je izjemoma dovoljena sprememba namembnosti in novogradnje za obrtne, oskrbne in storitvene dejavnosti, ob pozitivnem mnenju kmetijsko pospeševalne službe, in če te ne bodo povzročale prekomernih motenj v okolju.

Lokacija novih objektov mora v čim večji meri upoštevati koncept stare tlorisne zasnove območja oziroma naselja. Smer slemena se mora prilagoditi smeri večine slemen v neposredni okolici. Pri določanju lokacij je potrebno upoštevati še naslednja merila:
Nov objekt mora biti odmaknjen od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objekta z lastnega funkcionalnega zamljišča, da so upoštevani požarno varstveni pogoji in pogoji bivanja in dela obstoječih prebivalcev (minimalna osončenost, vedute, zasebnost sosednje parcele).
– Odmiki od javnih poti in cest praviloma ne smejo biti manjši od 5 m razen, če ni objekt v sklopu dominantne gradbene linije. Ob glavni prometnici in ob obvoznici je potrebno upoštevati predpisan koridor.
– Gradbene parcele ob cesti morajo biti zaradi vzdrževanja ceste in komunalnih vodov oddaljene od cestnega telesa najmanj 1 m oziroma več, če terenski pogoji to zahtevajo.
– Dovozne poti morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi in odvodnjavane, kar velja tudi za manipulacijske površine in parkirišča.
– Za objekte kmetijske proizvodnje velja, da jih je možno locirati na stavbnih zemljiščih tudi izven funkcionalnega območja kmetije, če znotraj zaključenega kompleksa ni prostorskih možnosti, vendar s soglasjem odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Pomožne objekte, ki služijo neposredno kmetijski proizvodnji in ne potrebujejo komunalne opreme, pa je možno locirati tudi na kmetijskih zemljiščih.
– Obrtna dejavnost je dovoljena v okviru obstoječih stanovanjskih objektov, prizidkov in novih objektov v okviru območij stavbnega zemljišča s tem, da se pridobi soglasje mejašev in upošteva vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na okolje. Kolikor ni možno teh vplivov omejiti na zakonsko dopustno mejo, se obrtna dejavnost ne more dovoliti.
– Pomožni objekti se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom, gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti na stavbnem zemljišču obstoječih objektov ter rešujejo funkcionalne prostorske potrebe, ki jih v okviru obstoječega objekta ni mogoče rešiti.
– Za njih lokacijo veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo. V okviru novogradenj se vse funkcionalne prostorske potrebe po možnosti rešujejo v sklopu objekta.

Pri oblikovanju novih objektov je potrebno v maksimalni meri upoštevati tipiko obstoječih kvalitetno oblikovanih objektov in objektov kulturne dediščine glede tlorisne zasnove, gabaritov, naklona strehe, vrste strešne kritine in obdelave fasad.
– Novi stanovanjski objekti
Tloris objekta je praviloma podolgovat v razmerju 1:1,3 do 1:1,5. Višina objekta ne sme izstopati iz okoliških objektov (pritlični ali nadstropni).
Naklon strehe se prilagaja okoliškim kvalitetno oblikovanim objektom, enako velja za vrsto kritine.
– Pomožni objekti:
So pritlični, nepodkleteni, brez kolenčnega zidu, podstrešje ni urejeno za bivanje. Strehe so lahko ravne le v primeru, ko prizidek služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne presega 30% tlorisne površine osnovnega objekta. Oblikovno se prizidki prilagajajo osnovnemu objektu.

Na obravnavanem območju je pri posegih na obstoječih objektih potrebno upoštevati naslednje:
– Dovoljene so rekonstrukcije in dozidave vseh objektov.
– Nadzidave naj ne presegajo višine okoliških objektov. Prilagoditve veljajo tudi glede naklona strehe in nove kritine.
– Tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije so dovoljene v okviru obstoječe gradbene lupine in namembnosti.
– Pri objektih, za katere veljajo pogoji spomeniškega varstva, je potrebno pri vseh posegih upoštevati pooblaščene organizacije.

Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
Parcele je dovoljeno ograditi z živimi mejami ali ostalimi tipi ograj, ki jih je potrebno ozeleniti. Višina in tip ograje naj v principu ne odstopa od značilnega tipa ograj v ožjem okolju. Ograje ob cestah se zaradi varnosti prometa postavljajo v primerni oddaljenosti od cestišča ter taki višini (90 cm), da ni okrnjena preglednost cestišča.
Pri obrtnih delavnicah je prepovedano imeti odprte neograjene deponije. Ustrezen dostop in parkirišča je potrebno urediti znotraj funkcionalnega zemljišča.

Funkcionalno zemljišče obstoječih in novih objektov mora tvoriti dejanska tlorisna površina objekta, zemljišče, potrebno za normalno uporabo objekta in dostopne poti. Kjer so v območju označene dopolnilne gradnje, se gradbene parcela določi s skupinsko lokacijo praviloma v velikosti 500 m2.
Funkcionalna zemljišča kmetij so določena v grafični prilogi 2.2.
Kolikor v okviru označenega funkcionalnega zemljišča ni možno postaviti začasnega kmetijskega objekta je to možno na trajno zaščitenih in drugih kmetijskih zemljiščih. Lahko se postavijo začasni objekti, ki služijo izključno za potrebe kmetijske proizvodnje in trajno ne spreminjajo namenske rabe tal.
Funkcionalna zemljišča za infrastrukturne objekte se določi na podlagi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se poseg izvaja.
Točna površina funkcionalnega zemljišča novih objektov oziroma velikost gradbene parcele mora biti navedena v lokacijski dokumentaciji.

Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varnost okolja (zrak, voda, itd.) in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.) ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Za vse komunalne posege je obvezno s strani nosilcev izdelati predhodne strokovne podlage in zagotoviti izvedbene dokumente.
Pri priključitvi na vse obstoječe komunalne vode je obvezno pridobiti soglasje upravljalca in upoštevati njegove pogoje.
– Fekalne vode iz stanovanjskih objektov je potrebno speljati v javno kanalizacijo s čistilno napravo.
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in drugih delih na objektih obrti je potrebno odpadne vode, ki ne smejo biti neposredno speljane v javno kanalizacijo, speljati v čistilne naprave za predčiščenje odpadnih voda pred izpusti v javno kanalizacijo ali v čistilne naprave za dokončno čiščenje odpadnih voda.
– V območjih, kjer ni in ne bo urejene javne kanalizacije s čistilno napravo, je treba fekalne vode speljati v vodoneprepustne greznice brez pretoka. Odvoz vsebine iz greznic mora opravljati pooblaščena, strokovno usposobljena oseba, ki mora vsebino iz greznic prazniti v rezervoar urejene čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode.
– V nobenem primeru ni dopustno voditi fekalni vod v obstoječe ali opuščene vodnjake.
– Vse industrijske odplake v okviru obrtne dejavnosti se mora pred izpustom v kanalizacijo očistiti do predpisane mere v skladu z zakonom o vodah in pogojih upravljalca čistilne naprave Škofja Loka.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Obvezno je potrebno deponirati vse odpadke na za to določena mesta, od koder se odvažajo v centralno deponijo.
Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 67/99). Neurejena odlagališča se mora sanirati tako, da se odpadki odstranijo, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje oziroma namembnost.
Prometno urejanje
– Objekti naj se na kategorizirane ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
– Za morebitno gradnjo novih cestnih priključkov na kategorizirane ceste oziroma rekonstrukcijo obstoječih priključkov, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.
– Cestni priključki morajo biti pravokotni na os ceste, pregledni in zgrajeni v niveleti z javno cesto (izračunan mora biti preglednostni trikotnik).
– Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo z otroškimi vozički.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter zagotoviti varen kolesarski promet.
– Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni.
– Pri posegih, ki tangirajo državno prometno omrežje, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega državnega organa.
– Pri posegih, ki tangirajo občinsko prometno omrežje, je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
– Priključevanje objektov na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategoriziranih cest, je možno pod pogoji pristojnih organov.
– Meteorne vode in druge odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na cesto in ne smejo biti speljane v naprave za odvajanje ceste in cestnega telesa.
– Pri načrtovanju posegov, ki tangirajo državno cestno omrežje je potrebno upoštevati uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 49/97), pri posegih, ki tangirajo občinsko cestno omrežje pa odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 77/98).
– Število parkirnih mest ob poslovnih objektih mora biti v skladu z temeljnimi predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin.
– Za vse posege v 2 x 200-metrskem varovalnem progovnem pasu železniške proge Ljubljana–Jesenice (merjeno od osi tira na vsako stran žel. proge) je potrebno upoštevati zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) glede minimalnih odmikov od osi skrajnega obstoječega tira, oziroma predvidenega 2. tira železniške proge, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno, in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi elektrificirane železniške proge.
– Zagotoviti je treba čim manj moteč dostop do območja strelišča Crngrob mimo vasi Dorfarje.
– Upoštevati je treba obstoječe urejene prehode čez železniško progo oziroma podvoze zaradi izgradnje vzporednega predvidenega drugega tira.
– Cestne koridorje, ki so označeni v grafični prilogi je potrebno varovati.

Upoštevati je potrebno označene zaščitene objekte in območja, ki so označeni v prilogi 2.6. in v okviru le-teh za vse nove posege upoštevati merila in pogoje pooblaščene organizacije. Obvezno je varovati kmetijsko zaščiteno območje izključno za namen kmetijske proizvodnje.
Ob odpiranju novih obrtnih dejavnosti je posebno pozornost treba nameniti ekologiji ter zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečevanje morebitnih virov onesnaževanja zraka, vode, podtalnice in izvirov hrupa.
V obravnavanem območju so dopustne le take dejavnosti, ki ne presegajo dovoljenega nivoja hrupa, ki velja za stanovanjsko območje. Ob glavni cesti je potrebno zagotoviti primerno zaščito pred hrupom (protihrupne ograje ter ostali pasivni ukrepi).
Upoštevati je potrebno pogoje o komunalnem urejanju in obveznem priključevanju na novo zgrajeno kanalizacijo v roku dveh let po zgraditvi.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalnico ali potok.
Varovati je potrebno gozdne robove in pri načrtovanju predvideti ustrezen zaščitni pas med gozdom in zazidljivimi površinami, odvisno od stanja gozda, oblike terena in rabe tal. Za vse posege v gozdni prostor se mora pridobiti ustrezna soglasja od pooblaščenega organa za gozdarstvo.
Zaščitni zeleni pas med industrijo in stanovanjsko cono je potrebno ustrezno vzdrževati predvsem z zasaditvijo večjega števila novih dreves na prostih površinah.
Z vidika požarnega varstva je potrebno zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požarov.
Zagotoviti je potrebno zadostne količine vode za gašenje požara, zunanjo hidrantno mrežo pri obrtnih in javnih objektih in utrjene dostope za gasilske intervencije.
Varovanje voda
– Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljalca, vodnogospodarsko mnenje in vodnogospodarsko soglasje.
– Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov, talne vode, labilnih ali erozijsko občutljivih terenov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljalca, vodnogospodarsko mnenje in vodnogospodarsko soglasje.
– Potrebno je preventivno preprečevati onesnaženje vode in okolja.
– Obstoječe gramoznice, ki nimajo dovoljenja pristojnih organov za obratovanje se sanirajo v stanje, ki odgovarja planski namenski rabi.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov se morajo upoštevati predpisani prostorski, urbanistični, gradbeno-tehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje, ob upoštevanju ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim na Občini Škofja Loka in v Krajevni skupnosti Sv. Duh.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mikrocelote Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 24/92) in grafični del karta Prikaz omejitvenih faktorjev in možnosti za gradbene posege list 2.7.