Direktor Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, je v skladu s 6. in na podlagi 16. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) ter 38. in 54. člena ustanovitvenega akta Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/00) po predhodnem soglasju upravnega odbora v funkciji nadzornega sveta št. 118-05/00 z dne 8. 12. 2000 sprejel
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A
za vzpodbujanje razvoja na področju varstva okolja
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina splošnih pogojev poslovanja)
S splošnimi pogoji poslovanja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) sklada se določajo:
– pogoji kreditiranja z ugodno obrestno mero oziroma dajanje poroštev in drugih oblik pomoči v okviru shem pomoči na področju varstva okolja po predpisih, ki urejajo državne pomoči, iz sredstev namenskega premoženja sklada,
– kriteriji in merila za določitev upravičencev do teh sredstev in vrstnega reda,
– merila za določitev namenske rabe teh sredstev in
– vsebina pravic in obveznosti sklada in upravičencev do teh sredstev.
Splošni pogoji za posamezno obliko pomoči so sestavni del razpisne dokumentacije.
2. člen
(pojmi)
V splošnih pogojih uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– ”projektna dokumentacija” je dokumentacija opredeljena v zakonu, ki ureja graditev objektov in druga predpisana dokumentacija, ki je podlaga za pripravo investicijske dokumentacije,
– ”upravičeni stroški” so stroški, za katere se po teh splošnih pogojih (8. člen) lahko dodeljuje pomoči, in se izračunajo na podlagi ekonomske analize po enotni metodologiji, predpisani za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
– ”ugodna obrestna mera” je obrestna mera, ki je v trenutku objave posameznega javnega razpisa za dodelitev pomoči nižja od komercialne, vendar še zagotavlja ohranjanje realne vrednosti sposojenega denarja,
– »majhno podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in v računovodskih izkazih za preteklo leto ne izkazuje več kot 7 mio EUR skupnih prihodkov in ne več kot 5 mio EUR sredstev v tolarski protivrednosti, preračunanih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave računovodskih izkazov ter ni povezana družba v smislu 460. člena zakona o gospodarskih družbah,
– »srednje veliko podjetje« je podjetje, ki ima manj kot 250 zaposlenih in v računovodskih izkazih za preteklo leto ne izkazuje več kot 40 mio EUR skupnih prihodkov in ne več kot 27 mio EUR sredstev, preračunanih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave računovodskih izkazov ter ni povezana družba v smislu 460. člena zakona o gospodarskih družbah.
II. SREDSTVA POMOČI
3. člen
Sredstva za dodeljevanje pomoči zagotavlja sklad iz sredstev svojega namenskega premoženja in iz drugih sredstev, ki jih pridobi za ta namen.
Višina sredstev, ki jih zagotavlja sklad za posamezne oblike pomoči iz 4. člena teh splošnih pogojev se opredeli v finančnem načrtu sklada.
Sklad podeljuje kredite za naložbe iz 5. člena teh splošnih pogojev, izdaja garancije in vlaga kapital v deleže drugih pravnih oseb na podlagi javnega razpisa.
III. OBLIKE POMOČI
4. člen
Oblike pomoči za vzpodbujanje razvoja na področju varstva okolja so:
– kreditiranje naložb varstva okolja,
– izdajanje garancij za naložbe iz prejšnje alinee tega člena in
– kapitalsko vlaganje v lastninske deleže pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za okoljske naložbe.
IV. KREDITIRANJE Z UGODNO OBRESTNO MERO
5. člen
(naložbe varstva okolja)
Naložbe varstva okolja iz prve alinee prejšnjega člena splošnih pogojev so:
– gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnih objektov in naprav oziroma omrežij ter nabava mobilnih in drugih osnovnih sredstev republiških in obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja, namenjenih izvajanju javne službe,
– gradnja in rekonstrukcija naprav in tehnologij varstva okolja,
– naložbe v tehnologije in izdelke, neoporečne za okolje in
– naložbe iz sanacijskih programov povzročiteljev obremenitev.
Kredite sklada za naložbe iz prve alinee prejšnjega odstavka lahko pridobijo:
– Republika Slovenija in lokalne skupnosti za financiranje javnih služb, organiziranih v skladu z zakonom in
– javna podjetja, zavodi in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje javnih služb ter koncesionarji, pooblaščeni za opravljanje javnih služb.
Kredite za naložbe iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka lahko pridobijo pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in samostojni podjetniki posamezniki s sedežem na območju Republike Slovenije ter fizične osebe, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije.
6. člen
(višina kredita)
Višina kredita se določi na podlagi:
– ocene vloge za dodelitev kredita in
– višine sredstev za kreditiranje projektov, določene z javnim razpisom.
7. člen
(splošni pogoji kreditiranja)
Krediti sklada za namene iz 5. člena teh splošnih pogojev se lahko dodelijo samo pod naslednjimi pogoji:
– največji možen posamezen kredit sklada ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada, pri čemer skupni obseg zadolženosti upravičenca do sklada ne sme presegati 20% vrednosti namenskega premoženja,
– obseg sredstev kreditiranja ne sme preseči 80% predračunske vrednosti upravičenih stroškov naložbe,
– v primeru prilagajanja novim okoljevarstvenim standardom, razlika med komercialnimi in zaračunanimi obrestmi ne sme presegati 15% upravičenih stroškov za velika podjetja in 25% upravičenih stroškov za majhna in srednje velika podjetja (ne velja za naložbe iz prve alinee 5. člena splošnih pogojev),
– za zagotavljanje okoljevarstvenih standardov, ki so višji od predpisanih in na področjih, kjer ni obveznih okoljevarstvenih standardov, razlika med komercialnimi in zaračunanimi obrestmi ne sme presegati 30% upravičenih stroškov za velika podjetja in 40% upravičenih stroškov za majhna in srednjevelika podjetja (ne velja za naložbe iz prve alinee 5. člena splošnih pogojev,
– krediti se ne smejo dodeljevati prosilcem, ki so v matičnih bankah v skladu z veljavno razvrstitvijo bilančnih in zunajbilančnih postavk razvrščeni v skupini D ali E,
– rok vračila ne sme biti daljši od 15 let od končanega črpanja kredita,
– krediti morajo biti zavarovani, v skladu z 9. členom teh splošnih pogojev in internimi merili za razvrščanje aktivnih in zunajbilančnih postavk po tveganosti naložb,
– moratorij na odplačevanje glavnice se lahko odobri za čas do 2 leti od končanega črpanja kredita,
– prosilec mora imeti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do sklada,
– investicijski program in projektna dokumentacija morata biti izdelana skladno z elementi, določenimi v navodilu o obvezni vsebini vloge in obvezni zahtevani dokumentaciji in elementi, določenimi z javnim razpisom za pridobitev kredita.
8. člen
(upravičeni stroški)
Upravičeni stroški so stroški materialnih investicij, povezani s prostorskimi, gradbenimi, tehnološkimi in tehničnimi rešitvami ter namenjeni preprečevanju ali zmanjševanju negativnih ali povečanju pozitivnih vplivov na okolje kot so gradbena dela, instalacije, oprema, montaža in podobno, vključno z davki in carino.
Za stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi investicijski stroški za proizvodnjo okolju manj škodljivih izdelkov ter stroški nematerialnih investicij, potrebni za nakup patentov, licenc in drugega tehničnega znanja povezanih z okoljsko manj škodljivimi tehnologijami.
Stroški tekočega poslovanja, razvoja, šolanja, pridobivanja dovoljenj in pregledov, stroški financiranja, zagonski stroški in podobno ne štejejo za upravičene stroške.
9. člen
(zavarovanje)
Kredit je treba obvezno zavarovati z menicami ter z enim ali istočasno večimi izmed naslednjih zavarovalnih instrumentov:
– prvovrstnim zavarovanjem po sklepu Banke Slovenije o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic,
– poroštvom občine,
– hipoteko,
– zastavo premičnin,
– zastavo vrednostnih papirjev, ki po sklepu iz prve alinee tega člena niso prvovrstna zavarovanja,
– po posebnem predhodnem dogovoru s skladom z drugim zavarovanjem, ki nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti.
Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj dva meseca po zapadlosti zadnjega obroka. Sklad ne sme vrniti dolžniku instrumenta finančnega zavarovanja pred potekom roka trajanja, razen če je dolžnik v celoti poravnal svojo zavarovano obveznost.
10. člen
(stroški)
Za spise in dejanja v postopku dodeljevanja pomoči se plačuje taksa v skladu z zakonom.
Za vodenje kreditov in garancij ter drugih oblik pomoči, pripravo pogodb in druge stroške povezane s kreditom oziroma drugo obliko pomoči se plačuje nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom.
Upravičenec krije tudi stroške iz prejšnjega odstavka in vse druge dejanske stroške, povezane s kreditom.
11. člen
(prednostni kriteriji in merila)
Kriteriji za vrednotenje vlog in določitev vrstnega reda prosilcev za pridobitev kredita so:
– pripravljenost projekta,
– okoljski kriteriji,
– ustreznost tehnološke rešitve in
– stopnja ogroženosti okolja.
12. člen
(vrstni red prosilcev)
Prednost pri dodelitvi kredita imajo prosilci, ki v postopku vrednotenja vlog dosežejo višje število točk. Največje možno število točk doseženih v postopku vrednotenja je 100.
13. člen
(pripravljenost projekta)
Na osnovi ocene pripravljenosti projekta lahko prosilec doseže skupno največ 10 točk in sicer iz naslova:
– deleža sofinanciranja naložbe s strani republike oziroma lokalne skupnosti, na območju katere se projekt izvaja do 2 točki,
– stopnje pripravljenosti projekta za začetek del do 4 točke in
– deleža lastnih virov sredstev zagotovljenih za dokončanje naložbe do 4 točke .
14. člen
(okoljski kriteriji)
Na osnovi ocene izpolnjevanja okoljskih kriterijev lahko prosilec doseže skupno največ 30 točk. Ocena izpolnjevanja okoljskih kriterijev je seštevek doseženih točk iz naslova izpolnjevanja kriterijev iz drugega odstavka tega člena pomnožen s faktorjem prioritete iz tretjega odstavka tega člena.
Glede na izpolnjevanje okoljskih kriterijev lahko prosilec doseže največ 15 točk, in sicer:
– za upoštevanje načela trajnostnega razvoja do 7 točk,
– za celovit pristop investitorja k reševanju okoljske problematike in učinkovitost sistema ravnanja z okoljem do 5 točk,
– za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti do 3 točke.
Faktorji prioritete (FP) so:
1. na področju vodnega okolja od 1,7 do 2, in sicer za:
– zmanjšanje emisij iz točkovnih virov je FP enak 2,0
– zmanjšanje emisij iz razpršenih virov je FP enak 1,9
– sanacijo starih bremen, ki ogrožajo vodno okolje je FP enak 1,8
– sanacijo in preprečitev neustreznih posegov v vodno okolje, sanacijo vodnih virov s ciljem doseganja kvalitetne pitne vode ali zmanjševanje izgub obstoječih vodovodnih sistemov je FP enak 1,7
2. na področju ravnanja z odpadki od 1,5 do 1,8, in sicer za:
– zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru je FP enak 1,8
– povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je FP enak 1,7
– vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki je FP enak 1,6
– postopno odpravo starih bremen je FP enak 1,5
3. na področju biotske raznovrstnosti in genskih virov od 1,4 do 1,5, in sicer za:
– preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatov tipov), vrst (in habitatov) ter genomov ( in genov) je FP enak 1,5
– preprečevanje nadaljnjega ogrožanja naravnega ravnovesja zaradi neustreznega izkoriščanja rastlinskih in živalskih vrst je FP enak 1,4
4. na področju zraka od 1,15 do 1,5, in sicer za:
– zmanjševanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov je FP enak 1,5
– zmanjšanje emisij iz termoelektrarn je FP enak 1,45
– obvladovanje onesnaževanja zraka zaradi prometa je FP enak 1,4
– zmanjševanje emisij iz individualnih in skupinskih (kotlovnice) kurišč v naseljih je FP enak 1,35
– zmanjševanje vzrokov za pojav fotokemijskega smoga in troposferskega ozona je FP enak 1,3
– odpravo uporabe CFC je FP enak 1,25
– zmanjšanje emisiij toplogrednih plinov (Kioto) je FP enak 1,2 in
– obvladovanje problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje je FP enak 1,15
5. na področju tal, gozda, hrupa, sevanj in tveganja znaša 1.
Za investicije gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki ne izpolnjujejo nobenega izmed faktorjev prioritete iz prejšnjega odstavka se uporabi FP, ki je enak 1.
V primeru, da investicija vpliva na različna področja iz prejšnjega odstavka oziroma izpolnjuje več različnih faktorjev prioritete iz prejšnjega odstavka, se seštevek točk iz naslova izpolnjevanja kriterijev iz drugega odstavka tega člena pomnoži s proporcionalnim delom faktorja prioritete za vsako področje.
15. člen
(ustreznost tehnološke rešitve)
Ocena ustreznosti tehnoloških rešitev temelji na presoji celovitosti pristopa obravnavane investicije za dosego okoljskih ciljev.
Iz naslova tehnoloških rešitev posamezne investicije lahko prosilec doseže največ 20 točk in sicer za:
– celovit pristop v predlagani tehnološki rešitvi od 16 do 20 točk,
– nadpovprečne tehnološke rešitve od 11 do 15 točk,
– ustrezne tehnične rešitve od 6 do 10 točk,
– delne rešitve od 1 do 5 točk in
– manj primerne rešitve 0 točk.
16. člen
(stopnja ogroženosti okolja)
Na podlagi ocene stopnje ogroženosti okolja lahko prosilec doseže skupno največ 40 točk. Ocena stopnje ogroženosti okolja je zmnožek faktorja občutljivosti območja iz drugega odstavka tega člena in doseženih točk iz naslova zmanjšanja obremenitve okolja iz četrtega odstavka tega člena.
Faktor občutljivosti območja znaša za:
– zavarovana območja od 1,80 do 2,00
– občutljivejša območja od 1,40 do 1,79 in
– manj občutljiva območja od 1,00 do 1,39.
Zavarovana območja so samo območja, ki jim je bil z ustreznim zakonom ali predpisom lokalne skupnosti podeljen status zavarovanega naravnega bogastva. Za okoljsko občutljivejša območja se štejejo območja s statusom ogroženega okolja (12. člen ZVO) in urbana območja. Pri presoji občutljivosti območja se upošteva tudi ogroženost prebivalstva (število prebivalcev, delovno okolje, mikrolokacija).
Za zmanjšanje obremenitve okolja lahko prosilec doseže skupno največ 20 točk iz naslova:
– zmanjšanja obremenjevanja okolja z emisijami snovi in energije do 5 točk za vsak posamezni polutant, vendar največ 15 točk;
– uporabe naravnih virov do 5 točk za vsak posamezni vir, vendar največ 15 točk in
– sanacije poškodb okolja in ponovne vzpostavitve njegove regeneracijske sposobnosti do 18 točk.
Ocena zmanjšanja obremenitve okolja je seštevek točk iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka. Metodologija za izračun zmanjšanja obremenitve okolja je določena v prilogi 1, ki je sestavni del teh razpisnih pogojev.
V. DAJANJE POROŠTEV
17. člen
(poroštva)
Sklad lahko spodbuja okoljevarstvene naložbe tudi z dajanjem poroštev za naložbe iz 5. člena teh splošnih pogojev.
Poroštva sklada iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo lokalne skupnosti, pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije ter samostojni podjetniki posamezniki s sedežem na območju Republike Slovenije.
18. člen
(pogoji za izdajanje poroštev)
Sklad lahko izda poroštvo za najeto posojilo za investicije iz 5. člena teh splošnih pogojev samo pod pogojem, da:
1. je dolžnik ob izdaji poroštva sposoben izpolnjevati obveznosti iz posojila ves čas trajanja posojila,
2. so obveznosti iz kreditnih in drugih dolžnikovih pogodb ugodne in da pogoji za dolžnika ne odstopajo bistveno od najugodnejših pogojev za tovrstne posle v Republiki Sloveniji,
3. je poroštvena obveznost subsidiarna in omejena časovno in po višini,
4. upnik dokumentirano izkaže, da je izkoristil vse zakonite možnosti za izterjavo dolga od dolžnika, pa se ni uspel poplačati,
5. višina izdanega poroštva ne presega deleža predračunskih sredstev projekta oziroma upravičenih stroškov projekta, ki je določen v javnem razpisu in
6. zaračuna ustrezno provizijo za izdajo poroštva.
Izdajanje poroštev je praviloma namenjeno predvsem lokalnim skupnostim ter majhnim in srednje velikim podjetjem.
Poroštvo sklada se praviloma ne daje za obresti in druge stroške najetih posojil.
Poroštva sklada se ne morejo dajati za obveznosti dolžnikov, s katerimi se nadomestijo že obstoječe neplačane dospele obveznosti do upnikov.
19. člen
Za izpolnjevanje pogojev in določitev prednostnega vrstnega reda upravičencev do poroštev se uporabljajo tudi določbe 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člena teh splošnih pogojev.
VI. KAPITALSKO VLAGANJE V LASTNINSKE DELEŽE PRAVNIH OSEB
20. člen
(kapitalsko vlaganje v lastninske deleže pravnih oseb)
Kapitalsko vlaganje je kapitalska udeležba sklada v lastninske deleže pravnih oseb z zagotovitvijo deleža sklada v osnovnem kapitalu družbe v fazi ustanovitve družbe ali z naknadnim vstopom v družbo kot družbenika.
Kapitalske vložke sklada za naložbe iz prve alinee prvega odstavka 5. člena teh splošnih pogojev lahko pridobijo javna podjetja in koncesionarji, ki so kapitalske družbe in so pooblaščeni za opravljanje javnih služb.
Kapitalske vložke za naložbe iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 5. člena teh splošnih pogojev lahko pridobijo kapitalske družbe s sedežem na območju RS.
21. člen
(pogoji za vlaganje v lastninske deleže)
Sklad lahko spodbuja okoljske naložbe iz 5. člena teh splošnih pogojev z vlaganjem kapitala v lastninske deleže pravnih oseb iz prejšnjega člena samo pod pogojem, da:
1. je lastniška struktura gospodarske družbe jasno razvidna iz njenih ustanovnih aktov,
2. je udeležba sklada v kapitalu gospodarske družbe časovno omejena in je določen način izstopa sklada iz lastništva te družbe z možnostjo konverzije vložka v terjatev,
3. ima sklad zagotovljene prednostne pravice v primeru likvidacije družbe,
4. je udeležba v upravljanju gospodarske družbe najmanj sorazmerna z deležem sklada v osnovnem kapitalu te družbe in
5. sklad zagotovi pravico veta svojih predstavnikov pri odločitvah iz naslednjega člena.
Za izpolnjevanje pogojev in določitev prednostnega vrstnega reda upravičencev do kapitalskih vložkov se uporabljajo določbe 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člena teh splošnih pogojev.
22. člen
(veto)
Brez glasov predstavnikov sklada v organih upravljanja gospodarskih družb (pravica veta) ni mogoče spreminjati družbene pogodbe v primerih:
1. dokapitalizacije družbe,
2. zmanjšanja osnovnega kapitala družbe,
3. statusnih sprememb družbe in
4. odtujitve objektov in naprav, omrežij, tehnoloških postrojenj, mobilnih in drugih osnovnih sredstev ter tehnologij, ki so bila pogoj za kapitalsko vlaganje sklada.
Pravica do veta iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina ustanovnega akta gospodarske družbe, v katero sklad vlaga svoj kapital.
VII. MERILA ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE
23. člen
Sredstva pomoči morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.V primeru dodeljevanja kredita po tranšah oziroma situacijah mora upravičenec dokumentirati namensko porabo kredita za vsako tranšo posebej in nato še za celotni znesek kredita.
24. člen
Sklad spremlja izvajanje investicij na podlagi sklenjenih pogodb in v odvisnosti od prejete oblike pomoči.
Ne glede na določila posamezne pogodbe lahko sklad kadarkoli po predhodni najavi preizkusi izvajanje pogodbe po upravno-pravni, tehnično-tehnološki in finančni plati.
Poleg običajnih določil posamezne pogodbe morajo kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji poroštev in pogodbe o kapitalskem vlaganju obvezno vsebovati določila o načinu kontrole izvajanja projekta, o načinu in pogostosti obveščanja sklada ter o sankcijah zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil in nenamenske porabe sredstev.
25. člen
Sklad spremlja in kontrolira namensko porabo sredstev na podlagi poročil in pridobljene dokumentacije, ki jo je dolžan zagotoviti upravičenec in mora vsebovati fizične in ekonomske indikatorje, potrebne za kvantitativno spremljanje investicije.
Upravičenec mora dostavljati skladu:
– na zahtevo trimesečna poročila o izvajanju investicije,
– zaključno poročilo najkasneje v 60 dneh po dokončanju investicije in
– letna poročila o doseženih okoljskih učinkih investicije v prvih treh letih po zaključku investicije.
Fizični in ekonomski indikatorji iz prvega odstavka tega člena se za posamezno investicijo določijo v pogodbi na podlagi podatkov o izpolnjevanju pogojev in kriterijev iz vloge za pridobitev pomoči.
V primeru, da je bila investitorju dodeljena pomoč samo za določeno fazo investicije in je upravičenec v postopku vrednotenja uveljavljal kriterije iz naslova celotne investicije (celovit pristop, trajnostni razvoj, ….) mora poročati skladu o izvajanju in dokončanju ter doseženih okoljskih učinkih vsake posamezne faze investicije in celotne investicije.
V primerih, kjer je predpisana pridobitev uporabnega dovoljenja mora upravičenec predložiti uporabno dovoljenje v 15 dneh po njegovi pridobitvi.
26. člen
Poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena imajo naslednjo obvezno vsebino:
1. opis sprememb v obremenjenosti okolja in njegovih sestavinah pred investicijo in po njeni izvedbi,
2. opis sprememb v merljivih učinkih investicije in prikaz masne in energetske izrabe pred in po investiciji,
3. napredek v doseganju kvantificiranih ciljev s pomočjo fizičnih in finančnih indikatorjev,
4. povzetek pomembnih težav pri izvajanju investicije in sprejeti operativni ukrepi za rešitev teh težav.
Poleg poročila iz prejšnjega odstavka mora upravičenec enkrat letno dostaviti skladu revidirane izkaze poslovanja in podatke, potrebne za opravljanje naknadnega nadzora nad državnimi pomočmi, določene s predpisi, ki urejajo nadzor državnih pomoči.
Upravičenec je dolžan zagotoviti tudi drugo zahtevano dokumentacijo. Sklad lahko na stroške upravičenca zahteva tudi ekspertno mnenje.
27. člen
Upravičenec mora brez odlašanja obvestiti sklad o:
1. vseh morebitnih odstopanjih od pogodbe,
2. o vsaki okoliščini, ki preprečuje ali zavlačuje potek del ter o ukrepih za odpravo vzrokov,
3. statusnih in drugih bistvenih organizacijskih in kadrovskih spremembah in
4. spremembi zakonitega zastopnika.
28. člen
Pogodba o izdaji poroštva mora vsebovati obveznost, da upravičenec skladu posreduje podatke o namenski porabi posojila, o vračanju posojila in druge za sklad, kot garanta pomembne podatke o uresničevanju osnovne pogodbe med posojilodajalcem in posojilojemalcem.
29. člen
(posledice neizpolnjevanja obveznosti)
Sklad lahko odstopi od kreditne oziroma poroštvene pogodbe in odpove ali odloži črpanje kredita oziroma izdajo poroštva, ali zahteva takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga, če:
– upravičenec dodeljena sredstva delno ali v celoti porabi nenamensko,
– so podatki, ki jih je dal upravičenec ob vlogi za pridobitev sredstev oziroma ob sklenitvi pogodbe neresnični ali nepravilni,
– upravičenec ne dosega predvidenih učinkov investicije ali če ne upošteva določil razpisa,
– so ugotovljene druge nepravilnosti pri porabi sredstev,
– upravičenec ne poravnava pogodbenih obveznosti,
– so ugotovljena odstopanja od sprejetih pogodbenih obveznosti,
– upravičenec preneha z rednim poslovanjem ali postane po mnenju sklada insolventen, oziroma če se njegovo premoženje po mnenju sklada bistveno zmanjša;
– je nad upravičencem oziroma njegovim premoženjem uveden stečajni, likvidacijski, izvršilni oziroma drug postopek, ki bi po mnenju sklada lahko bistveno vplival na sposobnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbi.
V primerih ugotovljenih odstopanj iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka sklad takoj odpove pogodbo, kreditojemalec pa je dolžan plačati skladu v roku 5 dni od prejema njegove zahteve znesek celotnega kredita po kreditni pogodbi v enkratnem znesku z obrestmi, ki veljajo za zamudne obresti in sicer od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.
Namesto odstopa sklada od pogodbe lahko direktor po predhodnem pozitivnem mnenju nadzornega sveta, ugotovljena manjša odstopanja od pogodbe, razen v primerih iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, na novo uredi z ustrezno prenovo oziroma dopolnitvijo pogodbe.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Direktor izda navodilo o obvezni vsebini vloge in obvezni zahtevani dokumentaciji v roku dveh mesecev po uveljavitvi teh razpisnih pogojev.
31. člen
Z dnem uveljavitve teh splošnih pogojev preneha veljati pravilnik o postopkih in pogojih porabe sredstev Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (Uradni list RS, št. 75/97).
32. člen
Javni razpisi pričeti pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev, se nadaljujejo in dokončajo pod pogoji, določenimi s pravilnikom o postopkih in pogojih porabe sredstev Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., Ljubljana (Uradni list RS, št. 75/97).
33. člen
Ti splošni pogoji poslovanja začnejo veljati s 1. 1. 2001.
Št. 181-05/00
Ljubljana, dne 8. decembra 2000.
Direktor
Ljubo Žužek l. r.
PRILOGA 1
IZRAČUN ZMANJŠANJA OBREMENITVE OKOLJA
Število točk iz naslova zmanjšanja obremenitve okolja lahko znaša
največ 20 in je seštevek točk iz alinee A, B in C.
A) Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami snovi in energije
Število točk za zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami
snovi in energije se za posamezen polutant izračuna po enačbi:
Število točk = (1-K/K(0))*s(z) + št(ze)
pri čemer je:
K količina polutanta po investiciji
K(0) količina polutanta pred investicijo
E poraba energije po investiciji
E(0) poraba energije pred investicijo
C koncentracija polutanta oziroma vrednost energije po
investiciji
C(0) koncentracija polutanta oziroma vrednost energije pred
investicijo
MV mejne vrednosti snovi ali energije
s(z) stopnja zmanjšanja polutanta oziroma odpadka
št(ze) število točk za zmanjšanje energije
S stopnjo zmanjšanja določamo razmerje koncentracije polutanta
oziroma vrednosti energije pred investicijo, z ozirom na mejno
dovoljeno vrednost, na naslednji način:
-----------------------------------------------------------------
Stopnja zmanjšanja Razmerje med koncentracijo
polutanta pred investicijo in MV (MV = 1)
-----------------------------------------------------------------
sz C(0)/MV
5 nad 1,0
3 0,7 - 0,99
1 do 0,69
-----------------------------------------------------------------
Pri odpadkih upoštevamo zmanjšanje količine odpadka:
-----------------------------------------------------------------
Stopnja zmanjšanja Zmanjšanje količine odpadka po investiciji
-----------------------------------------------------------------
sz %
5 80-100
4 60-79
3 40-59
2 20-39
1 do 19
-----------------------------------------------------------------
pri čemer se odstotek zmanjšanja količine posameznega odpadka
izračuna po enačbi:
% = (1 - K/K(0))*100
Pri energiji veljajo naslednja razmerja:
-----------------------------------------------------------------
Število točk za zmanjšanje Zmanjšanje porabe energije
porabe energije
-----------------------------------------------------------------
št(ze) %
3 70-100
2 30-69
1 do 29
-----------------------------------------------------------------
Število točk za zmanjšanje porabe energije se odčita iz tabele,
pri čemer se odstotek zmanjšanja porabe energije izračuna po
enačbi:
% = (1 - E/E(0))*100
B) Uporaba naravnih virov
Število točk za uporabo naravnih virov se odčita:
1. pri zmanjšanju porabe obnovljivih naravnih virov (za vsak
posamezni vir) iz tabele:
-----------------------------------------------------------------
Število točk Zmanjšanje porabe obnovljivih naravnih virov
-----------------------------------------------------------------
%
3 70-100
2 30-69
1 do 29
-----------------------------------------------------------------
Odstotek zmanjšanja porabe obnovljivih naravnih virov se izračuna
po enačbi:
% = (1-ONV/ONV(0))*100
pri čemer je:
ONV poraba obnovljivega naravnega vira po investiciji
ONV(0) poraba obnovljivega naravnega vira pred investicijo
2. pri zmanjšanju porabe neobnovljivih naravnih virov oz.
nadomeščanju le-teh z obnovljivimi (za vsak posamezni vir) iz
tabele:
-----------------------------------------------------------------
Število točk Zmanjšanje porabe neobnovljivih naravnih virov
oziroma nadomeščanja le-teh z obnovljivimi
-----------------------------------------------------------------
%
5 80-100
4 60-79
3 40-59
2 20-39
1 do 19
-----------------------------------------------------------------
Odstotek zmanjšanja porabe neobnovljivih naravnih virov oziroma
nadomeščanja le-teh z obnovljivimi se izračuna po enačbi:
% = (1-NNV/NNV(0))*100
pri čemer je:
NNV poraba neobnovljivega naravnega vira po investiciji
NNV(0) poraba neobnovljivega naravnega vira pred investicijo
C) Sanacija poškodb okolja in ponovna vzpostavitev njegove
regeneracijske sposobnosti
Število točk za sanacijo poškodb okolja in ponovno vzpostavitev
njegove regeneracijske sposobnosti se odčita iz spodnje tabele:
-----------------------------------------------------------------
Število točk Učinek investicije
-----------------------------------------------------------------
13-18 Celovita odprava poškodb in vzpostavitev
regeneracijske sposobnosti okolja
7-12 Celovita odprava poškodb okolja
0-6 Delna odprava poškodb okolja
-----------------------------------------------------------------
----------------
* za izračun zmanjšanja obremenitve okolja se upoštevajo zakonsko
predpisane mejne vrednosti emisij snovi in energije v tla, vodo
in zrak
