Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99) na seji dne 28. 11. 2000 sprejel

Zazidalni načrt “Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Gospodarske cone v Celju (območji ZN Industrija JUG in ZN Industrija SEVER) – projekt Razvojni center Celje – TOZD Planiranje št. 10/83, sprejet z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/86 in združen v skupne odloke o “Gospodarski coni v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 7/90 in Uradni list RS, št. 17/92, 20/94, 2/96, 30/96, 50/98, 14/99, 56/99 (Uradni list RS, št. 46/00) se dopolni in spremeni po projektu, ki ga je pod št. 31/00 izdelal Razvojni center – IUP d.o.o. Celje in je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94) in s srednjeročnim družbenim planom Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 48/90).

3. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu “Gospodarska cona v Celju“ (Uradni list SRS, št. 14/86) se spremeni in dopolni z novimi členi, ki glasijo:

“Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se nanašajo na ureditveno območje v površini ca. 24,12 ha, meja le-tega se začenja v križišču Mariborske in Bežigrajske ceste, poteka dalje po severnem robu Bežigrajske ceste proti vzhodu in se v oddaljenosti ca. 110m vzhodno od uvoza k INTERSPAR obrne proti jugu ter nadaljuje po južnem robu predvidene rekonstrukcije Bežigrajske ceste, nato zavije proti jugu po desnem bregu Hudinje do Kidričeve ceste v smeri proti zahodu do križišča z Delavsko cesto, nato zavije ob robu Delavske ceste proti severu, jo prečka in zajame severni del kompleksa KLIME, poteka do vzhodnega roba Mariborske ceste in se zaključi v križišču z Bežigrajsko cesto.

Površina znotraj obravnavanega območja je večji del pozidana s poslovnimi objekti, še nepozidane površine pa so v posameznih karejih opredeljene za različne gospodarske dejavnosti: trgovske, proizvodne, servisne, skladiščne ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulacijskimi površinami.“

5. člen se dopolni tako, da se za prvim odstavkom dodajo novi členi, ki glasijo:

“INVENTARIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE“

Z izgradnjo Tovarne emajlirane posode leta 1894 je Gaberje začelo izgubljati kmečki značaj in pričelo postajati industrijsko naselje. Poleg industrijskih objektov so pričeli izgrajevati tudi delavska stanovanja predvsem ob Delavski in Kovinarski ulici. Kot kulturna dediščina so zavarovane naslednje stavbe:
– Mariborska cesta št. 80
– Kovinarska ulica št. 3, 4, 6, 7, 11, 12, 13 in 16
– Delavska ulica št. 12, 16 in 18
– EMO – upravna zgradba.
Vsem navedenim objektom je mogoča sprememba namembnosti, oziroma na istih mestih gradnje novih objektov po pogojih predhodnega kulturnovarstvenega soglasja.

“URBANISTIČNO ARHITEKTONSKI POGOJI“

Celotno ureditveno območje spremembe zazidalnega načrta je glede na namembnost in zaključene celote razdeljeno v kareje: 1, 2, 3 in 4.
KARE 1:
Kare 1 zajema območje med Mariborsko, Kovinarsko, Bežigrajsko cesto in servisno cesto 2 s površino ca. 6,6 ha. Obstoječi objekti znotraj kareja so: bencinski servis s spremljajočimi objekti, poslovni objekt Elektro Turnšek, objekti nekdanje tovarne posode EMO ter stanovanjski objekti ob severnem robu Kovinarske ceste.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta namenjajo nepozidane površine ob Mariborski in Bežigrajski cesti za različne poslovne in trgovske dejavnosti, centralni del kareja pa kot rezervat za poslovno – trgovske – proizvodne in servisne dejavnosti.
Obstoječi stanovanjski objekti ob severnem robu Kovinarske ulice so predvideni zaradi slabega gradbeno – statičnega stanja za rušenje, oziroma za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti v poslovne dejavnosti ali za gradnjo novih objektov ob pridobitvi predhodnih kulturnovarstvenih pogojev.
Za obstoječi objekte je dovoljena sprememba namembnosti v različne poslovne dejavnosti ter prizidave in nadzidave obstoječih objektov.
Pri novogradnjah predvidenih poslovnih objektov ob Mariborski in Bežigrajski cesti (objekt 1, objekt b) je z gradbeno linijo določen odmik od prometnic in maksimalni gabariti objektov, objekti ob Bežigrajski in Mariborski cesti so lahko zasnovani v klasični ali montažni izvedbi s poudarkom na kvalitetnem oblikovanju fasad in uporabi sodobnih gradbenih materialov.
Za rezervat b, ki je namenjen za poslovne – trgovske – proizvodne in servisne dejavnosti, je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage oziroma idejne zasnove, ki bodo podrobno opredelile objekte in dejavnosti ter ustrezne parkirne in prometne površine znotraj rezervata.
KARE 2
Kare 2 zajema območje med Bežigrajsko cesto, Hudinjo, cesto 4, cesto 2 in vključno kompleksom Orodjarne v velikosti ca. 11,3 ha.
Območje je večinoma pozidano z objekti nekdanje tovarne posode EMO, ki so jo odkupili novi uporabniki in v njih opravljajo različne poslovne in proizvodne ter servisne dejavnosti.
Obstoječe dejavnosti imajo glede na svoje potrebe in programe posameznih investitorjev možnosti gradnje prizidkov ter novogradenj za potrebe poslovnih, proizvodnih, servisnih, skladiščnih ter drugih dejavnosti.
Zaradi dotrajanosti skladišč ob Hudinji sta na mestu teh predvidena dva večja rezervata (c in d) za različne poslovne dejavnosti. Zanju bo potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage, ki bodo podrobno opredelile posamezne objekte in dejavnosti.
KARE 3
Kare 3 zajema območje med Delavsko cesto, cesto 4, Kidričevo cesto ter Hudinjo v velikosti ca. 3,4 ha.
Območje je pozidano s stanovanjskimi in poslovno – stanovanjskimi objekti.
Za obstoječe stanovanjske objekte, ki zaradi neposredne bližine poslovnih dejavnosti in prometnic nimajo zagotovljenih minimalnih pogojev bivanja, so predvidene spremembe namembnosti v različne poslovne dejavnosti ali rušitve in gradnje novih poslovnih objektov.
Na vogalu Kidričeve in Delavske ceste je ob rušitvi dotrajanih objektov mogoča gradnja novega poslovnega objekta (14) za različne poslovne, trgovske in servisne dejavnosti.
Na nepozidanih površinah so predvideni rezervati e, f, g, h in i, prav tako za različne poslovne ali proizvodne dejavnosti, za katero bo potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage, ki bodo natančneje opredelile posamezne objekte in dejavnosti.
Objekti ob Kidričevi cesti morajo biti arhitekturno kvalitetno zasnovani ter zanje po potrebi izdelane predhodne strokovne podlage, oziroma idejne zasnove.
KARE 4
Zajema območje med Mariborsko, Kovinarsko, Delavsko cesto ter kompleksom KLIME v velikosti ca. 2,0 ha.
Območje je predvsem ob Kovinarski ter Delavski cesti pozidano z različnimi poslovnimi objekti.
Zazidalni načrt ohranja obstoječe objekte, saj so nekateri od teh ob Kovinarski ulici zavarovani kot kulturna dediščina in jim dopušča možnost rekonstrukcij in sprememb namembnosti v različne poslovne dejavnosti oziroma novogradnje pod predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji; v vrzelih med njimi pa predvideva možnost novogradenj za poslovne dejavnosti s pogojem ustreznega oblikovanja objektov glede na pogoj varstvenega režima kulturne dediščine.
Med Delavsko cesto in kompleksom Klime je predviden rezervat “f“ za gradnjo objekta za potrebe različnih poslovnih, proizvodnih ali trgovskih dejavnosti. Zanj je potrebno izdelati predhodne strokovne podlage, oziroma idejne zasnove.
PROMETNA, KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
Območje spremembe zazidalnega načrta se prometno navezuje na Mariborsko, Bežigrajsko in Kidričevo cesto. Kot glavna napajalna cesta v smeri S–J je predvidena Cesta ob Hudinji, ostalo notranje cestno omrežje je delno že realizirano, večji del izgradnje le-tega pa je pogojen z izgradnjo posameznih karejev.
Kot javne ceste so zaradi pričakovanih prometnih tokov predvidene: cesta ob Hudinji, cesta 1, cesta 2 do ceste 4 in cesta 4 (cesta 5 le v primeru navezave na Cesto ob Hudinji); preostale predvidene servisne ceste pa kot interne ceste. V območju spremembe ZN so predvidena parkirišča, ki so namenjena javni uporabi, oziroma tistim dejavnostim, ki nimajo zagotovljenih lastnih, za izgradnjo teh pa bo potreben predhodni investicijski program in razrez stroškov. Načelno pa si morajo posamezni graditelji zagotoviti parkirišča na lastnih funkcionalnih zemljiščih.
Na obravnavanem območju je zgrajen delno javni delno interni vodovod, ki ga bo potrebno glede na predvideno izgradnjo dograditi in priključiti na javni vodovod ter zgraditi ustrezno hidrantno omrežje.
Obstoječ kanalizacijski sistem (fekalni in meteorni) je večinoma interni in se navezuje na obstoječa kanala 500007 in 500010. Za bodočo pozidavo bo potrebno zgraditi novo fekalno in meteorno kanalizacijo, ki se bo navezovala na RZ-9, tehnološke odpadne vode pa bo potrebno glede na zahteve okoljevarstvene zakonodaje po potrebni predhodno čistiti ter poskrbeti za ustrezni monitoring.
Po obravnavanem območju potekata dva plinovoda, ki sta v upravljanju Energetike Celje in Geoplina. Ogrevanje obstoječih in predvidenih objektov bo s plinom in v skladu s pogoji upravljavca.
Obstoječi objekti z elektriko se napajajo iz obstoječih transformatorskih postaj, za potrebe realizacije novih objektov pa bo potrebno izdelati detajlno projektno dokumentacijo in po potrebi zgraditi nove transformatorske postaje.
Obstoječe telefonsko omrežje bo za realizacijo posameznih karejev potrebno dograditi v skladu s pogoji soglasjedajalca.
VARSTVO OKOLJA
Za vse predvidene dejavnosti, za katere se pričakujejo negativni vplivi na okolje, bo potrebno v posameznih lokacijskih postopkih izdelati ocene vplivov na okolje. Obstoječi stanovanjski objekti ob Kovinarski, Delavski in Mariborski cesti so zaradi povečanega hrupa in dejstva, da je celotno območje spremembe zazidalnega načrta namenjeno za poslovne dejavnosti, predvideni za postopne spremembe namembnosti. Pri poslovnih objektih in manipulacijskih površinah, ki mejijo na stanovanjske objekte, pa je potrebno pri dejavnostih, zasnovah objektov in z ustreznimi zasaditvami zagotoviti, da hrup v stanovanjskih objektih zaradi novih dejavnosti ne bo presegal zakonskih ravni.
Vse tehnološke odpadne vode je potrebno pred izpustom v kanalizacijo predhodno očistiti do stopnje, ki jo zahteva veljavna zakonodaja, kar velja tudi za dejavnosti, ki bi prekomerno onesnaževale ozračje.
Ob zasnovi posameznih rezervatov za večje poslovne kompleksne je potrebno obvezno predvideti tudi zelene površine ter realizirati predvsem ob glavnih prometnicah predvidene zasaditve.
TOLERANCE
V okviru predvidenih maksimalnih gabaritov rezervatov so mogoče poljubne zasnove objektov ob pogoju predhodnih strokovnih podlag, ki bodo prikazale arhitektonske ter prometne rešitve v celoti in ob upoštevanju odmikov od prometnic.
Predvideni posamezni objekti in prizidki so prikazani v okvirnih gabaritih, ki jih je mogoče v skladu s tehnološkimi zahtevami v okviru toleranc tudi ustrezno spreminjati ob pogoju predhodne prostorske preveritve in pogojih, da spremenjeni gabariti ne bodo ovirali kasnejše realizacije zazidalnega načrta, odmiki od prometnic pa so načelno obvezujoči in pogojeni s soglasji posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
Kot tolerance so mogoče tudi ustrezne spremembe namembnosti navedenih dejavnosti ob pogoju, da le-te ne bodo prekomerno obremenjevale okolja.
Meje funkcionalnih zemljišč, oziroma gradbenih parcel posameznih objektov ali karejev, bodo definirane v posameznih lokacijskih postopkih glede na obstoječe parcelacije posameznih investitorjev.
Dopustne so tudi tolerance pri komunalnem in energetskem omrežju na podlagi ustreznih projektno-tehničnih dokumentacij in ob pogoju bolj ekonomičnih in racionalnih rešitev.
Ceste, ki so opredeljene kot bodoče lokalne ceste, so opredeljene z mejami gradbenih parcel, ki omogočajo izgradnjo le-teh.
ETAPNOST IZVAJANJA
Posamezne kareje oziroma rezervate je mogoče po potrebi izgrajevati etapno, vendar ob pogoju predhodnih prostorskih preveritev, ki bodo prikazale končne arhitektonske in komunalne rešitve.“

6. člen se spremeni in dopolni z novima členoma, ki glasita:

“Ob sprejetju navedenega odloka preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu “Gospodarska cona v Celju“ z grafičnim delom, ki ga je izdelal Razvojni center – Planiranje Celje d.o.o., pod št. 495/95.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.