Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99) na seji dne 28. 11. 2000 sprejel

V statutu Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98 in 28/99) se v 7. členu v prvem odstavku za besedo “skupnosti“ namesto vejice postavi pika, besedilo “lahko pa tudi na vaške skupnosti“ pa se črta.
Drugi in tretji odstavek se črtata.

V 8. členu se za enaindvajseto alineo doda nova, dvaindvajseta alinea, ki se glasi:

“– organizira sistem notranjih kontrol“.

Dosedanja dvaindvajseta alinea postane triindvajseta alinea.

V 18. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

“Mestni svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, če ni z zakonom, tem statutom ali poslovnikom mestnega sveta določena drugačna večina.“.

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V okviru svojih pristojnosti župan:

– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna mestne občine ter odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev mestnega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premičnega premoženja v višini do 1,000.000 SIT,
– odloča o uporabi sredstev rezerv,
– odloča o odložitvi plačil obveznosti do občinskega proračuna in načinu zavarovanja terjatev,
– predpisuje način in roke za predložitev načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov občinskega proračuna,
– predpisuje način in roke, do katerih morajo posredni proračunski uporabniki dostaviti podatke neposrednim proračunskim uporabnikom,
– sprejema odločitev o začasnem financiranju mestne občine in o tem obvešča mestni svet ter nadzorni odbor,
– po potrebi prerazporeja sredstva za obveznosti proračuna,
– predlaga rebalans proračuna,
– odpira žiro račune,
– upravlja s prostimi denarnimi sredstvi na računih,
– v pravnih osebah, v katerih ima mestna občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, lahko zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe,
– določa enega ali več pooblaščenih računovodij za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občinskega proračuna in neposrednih uporabnikov občinskega proračuna,
– organizira sistem notranjih kontrol in notranje revizije
– sprejema sklepe o javni razgrnitvi prostorskih izvedbenih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,
– določa sistemizacijo delovnih mest v upravi mestne občine,
– nadzira delo občinske uprave,
– mestnemu svetu predlaga imenovanje in razrešitev članov upravnih organov skladov mestne občine, predstavnikov mestne občine v upravnih organih javnih podjetij in direktorjev javnih podjetij ter člane v upravnih organih drugih pravnih oseb, v katere mestna občina imenuje svoje predstavnike; glede navedenih predlogov ima župan pravico pridobiti neobvezno mnenje komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade,
– nadzira delovanje skladov mestne občine, gospodarskih javnih služb in javnih zavodov,
– odloča o pritožbah zoper posamične akte, ki jih v upravnem postopku na prvi stopnji izdajajo organi občinske uprave,
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni, sklepi mestnega sveta in tem statutom.“

V 32. členu se v prvem odstavku za besedo “podžupane“ postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
Drugi stavek četrtega odstavka se črta.

V 34. členu se drugi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:

“Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.“

V tretjem odstavku se za besedo “strank“ dodajo besede “in list volivcev“.

V 35.č členu se v drugem odstavku besede “z večino glasov vseh članov“ nadomestijo z besedami “z večino opredeljenih glasov navzočih članov“.

V 41. členu se na koncu drugega odstavka namesto pike postavi vejica ter doda naslednje besedilo: “za kar odgovarjajo predstojniki neposrednega uporabnika, ki morajo voditi tudi ustrezne evidence.“.

Za 41. členom se dodata nova 41.a in 41.b člen, ki se glasita:

Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje oddelka za finance in proračun mestne občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za mestno občino.

Sredstva od prodaje in zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, se uporabijo samo za vzdrževanje ali nakup stvarnega premoženja mestne občine.“

V 46. členu se v drugem in tretjem odstavku beseda “prihodki“ nadomesti z besedo “prejemki“.

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V proračunu mestne občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Skladno z veljavno zakonodajo se namen, višina ter uporaba sredstev rezerv določijo v odloku o proračunu.
O uporabi sredstev rezerv odloča, do višine, določene v odloku o proračunu, župan, nad tem zneskom pa mestni svet.“

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Mestna občina se sme zadolžiti z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Mestna občina izdaja vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Mestna občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih potrdi mestni svet, kratkoročno pa tudi likvidnostno.
Pogodbe o dolgoročnem zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.
Mestna občina se lahko zadolži največ v obsegu, ki ga določa zakon.“

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Mestna občina lahko izdaja poroštva v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon. Poroštvene pogodbe lahko v imenu mestne občine sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti.“

Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:

Pravne osebe, v katerih ima mestna občina odločujoč vpliv na upravljanje ter posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva skladno z zakonom, le s soglasjem in pod pogoji, ki jih določi mestni svet.

Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev iz prejšnjega odstavka se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.“

Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:

Župan je odgovoren za pravočasno predložitev občinskega proračuna mestnemu svetu.“

Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi:

Skladno z zakonom oddelek za finance in proračun mestne občine zagotavlja izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu ter nadzor.“

V 66. členu se v drugem odstavku besede “morajo biti uradno objavljeni“ nadomestijo z besedami “se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije“.

V 75. členu se v prvem odstavku črtajo besede “z dvetretjinsko večino glasov vseh članov“.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“Mestni svet odloča tudi o navezavi prijateljskih odnosov z mesti in občinami v tujini.“

Za X. poglavjem se doda novo XI. poglavje, ki se glasi:

Na območju mestne občine so ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: “četrti oziroma skupnosti”).
Četrti oziroma skupnosti so pravne osebe in kot ožji deli mestne občine po svojem svetu opravljajo naloge, ki so pretežno namenjene uresničevanju interesov njihovih prebivalcev in ki so jim prenesene v izvajanje s tem statutom.
Četrt oziroma skupnost zastopa in predstavlja predsednik sveta četrti oziroma skupnosti.

Mestna občina je subsidiarno odgovorna za obveznosti posamezne četrti oziroma skupnosti v zadevah, ki izhajajo iz programov in nalog, ki jih je sprejel mestni svet.
Četrt oziroma skupnost ima svoje ime in žig, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm. V sredini žiga je stiliziran celjski grb. Na zgornjem obodu žiga je napis – Mestna občina Celje, na spodnjem obodu pa ime četrti oziroma skupnosti.

Mestni svet pooblašča in zadolžuje četrti oziroma skupnosti, da:
1. Na področju komunalnega gospodarstva ter urejanja in varstva okolja zagotavljajo skupno z mestno občino primerne življenjske pogoje občanov, s posebnim poudarkom na varovanju življenjskega okolja ter sodelujejo pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, zagotavljanju prometne varnosti, sodelujejo z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov itd.
2. Na področju družbenih dejavnosti opravljajo naloge, ki se nanašajo na sodelovanje s socialnimi službami, organiziranje sosedske pomoči, spodbujanje društvene dejavnosti itd.
3. Sodelujejo v postopkih, ki se nanašajo na izdajo dovoljenj za izvedbo lokalnih prireditev, obratovanje gostinskih lokalov, opravljanje obrtnih in drugih dejavnosti ter spremembo namembnosti posameznih poslovnih prostorov.
4. V sodelovanju s pristojnimi službami mestne občine skrbijo za zagotavljanje in funkcioniranje komunalnih dejavnosti in tovrstnih infrastrukturnih objektov in naprav.
5. Opravljajo naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje v skladu s pooblastili in zadolžitvami, ki jim jih naložijo župan oziroma pristojni organi.
6. Po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov.
7. Dajejo pobude in predloge za uresničevanje skupnih interesov občanov v posamezni četrti oziroma skupnosti in pri tem sodelujejo z mestnim svetom ter županom in upravo mestne občine.
8. Opravljajo druge naloge za katere jih pooblasti mestni svet ali župan.

Krajevne skupnosti po posebnem pooblastilu mestne občine še posebej:
1. Zagotavljajo izvajanje gospodarske (lokalne) javne službe na kategoriziranih javnih poteh.
2. Upravljajo in gospodarijo z objekti in napravami, ki so lokalnega značaja (lokalni vodovodi, igrišča ipd.).

Na območju mestne občine so naslednje mestne četrti: Center, Kajuh, Slavko Šlander, Savinja, Lava, Dečkovo naselje, Dolgo polje, Nova vas, Hudinja in Gaberje.

Sedeže navedenih mestnih četrti določajo njihovi statuti. Dve ali več mestnih četrti ima lahko skupni sedež.
S statutom mestne četrti se lahko območje mestne četrti razdeli na več sosesk.
O morebitni spremembi območja ali imena mestne četrti odloča mestni svet na pobudo zbora krajanov. Postopek za spremembo območja oziroma imena določa zakon.

Na območju mestne občine so naslednje krajevne skupnosti: Ostrožno, Medlog, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ljubečna, Trnovlje, Teharje, Aljažev hrib in Pod gradom.

Sedeži krajevnih skupnosti so določeni z njihovimi statuti.
S statutom krajevne skupnosti se lahko območje krajevne skupnosti razdeli na več sosesk.
O morebitni spremembi območja ali imena krajevne skupnosti odloča mestni svet na pobudo zbora krajanov. Postopek za spremembo območja oziroma imena določa zakon.

Organ četrti oziroma skupnosti je svet mestne četrti oziroma skupnosti (v nadaljevanju: svet). Četrt oziroma skupnost ima tudi nadzorni odbor mestne četrti oziroma skupnosti (v nadaljevanju: nadzorni odbor).
Sveti štejejo od sedem do enajst članov. Število članov sveta posamezne skupnosti oziroma četrti določa njen statut.
Način izvolitev članov sveta določa zakon.

Člane nadzornega odbora izvoli svet. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta ali člani njegovih delovnih teles.
Nadzorni odbori imajo po tri člane.
Za člane nadzornega odbora so izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število glasov. V primeru, da zadnja dva ali več kandidatov dobijo enako število glasov, odloči o članstvu v nadzornem odboru med njimi žreb.

Mandatna doba izvoljenih članov sveta in nadzornega odbora traja 4 leta.
Svet na prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.
Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani nadzornega odbora na prvi seji.

Svet opravlja zlasti naslednje naloge:
– sprejema statut četrti oziroma skupnosti,
– voli predsednika sveta in njegovega namestnika,
– voli člane nadzornega odbora,
– imenuje člane delovnih teles sveta,
– sprejema letni program dela,
– sprejema letni finančni načrt in zaključni račun,
– spremlja in obravnava problematiko iz delovnega področja oziroma pristojnosti četrti oziroma skupnosti na svojem območju in mestnemu svetu ter županu predlaga ustrezne ukrepe,
– daje pobudo za sklic zbora občanov ali za razpis referenduma o določenem vprašanju, v skladu s statutom mestne občine,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka,
– sodeluje z županom, mestnim svetom in občinskimi službami pri urejanju vprašanj v četrti oziroma skupnosti,
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti v skladu s statutom mestne občine, statutom četrti oziroma skupnosti ali na osnovi sklepov mestnega sveta, župana, zbora volivcev in drugih pristojnih organov.
Svet lahko za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti ustanovi stalna ali začasna delovna telesa (komisije). Število članov delovnih teles in njihove naloge se opredelijo v statutu četrti oziroma skupnosti.

Predsednik sveta predstavlja in zastopa četrt oziroma skupnost, sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za ustrezno sodelovanje z županom, mestnim svetom in službami občinske uprave ter opravlja druge naloge, za katere ga zadolži ali pooblasti svet. Pristojnosti predsednika podrobneje določa statut skupnosti oziroma četrti.

Nadzorni odbor nadzoruje materialno in finančno poslovanje sveta.
Nadzorni odbor mora o svojih ugotovitvah poročati svetu najmanj enkrat letno pa mestnemu svetu in nadzornemu odboru mestne občine.

Organizacijsko-tehnična in administrativna dela v zvezi z delom sveta in njegovih delovnih teles ter nadzornega odbora, kot tudi druge naloge za potrebe četrti oziroma skupnosti, praviloma za dve ali več četrti oziroma skupnosti, opravlja tajnik.
Tajniki so v delovnem razmerju pri občinski upravi mestne občine in za svoje delo odgovarjajo predstojniku pristojne službe mestne občine za delo četrti oziroma skupnosti. Za izvrševanje sklepov sveta odgovarjajo tajniki predsedniku sveta četrti oziroma skupnosti, za katero (katere) opravljajo naloge.
Naloge in pooblastila tajnika četrti oziroma skupnosti, ki se nanašajo na izvrševanje sklepov sveta, podrobneje določa njen statut.

Delovanje četrti oziroma skupnosti se financira iz naslednjih virov:
– iz proračuna mestne občine,
– iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem,
– iz prostovoljnih prispevkov občanov in drugih donatorjev,
– iz naslova morebitnih samoprispevkov v skupnosti,
– iz drugih virov, v skladu z zakonom in občinskimi predpisi.
Osnove in merila za financiranje četrti oziroma skupnosti določi mestni svet s posebnim sklepom.

Svet je dolžan pripraviti letni program in finančni načrt za naslednje leto v roku, ki ga za to za vse upravne organe določi župan.
Finančni načrt mora biti sestavljen v skladu z zakonom in navodili pristojne službe.

Letni program in finančni načrt četrti oziroma skupnosti mora v delu in obsegu, ki naj bi se financiral iz proračunskih sredstev mestne občine, potrditi mestni svet.

Četrti oziroma skupnosti lahko s sredstvi, ki jih pridobijo iz naslova drugih prihodkov iz druge, tretje, četrte in pete alinee 91. člena razpolagajo samostojno, v skladu s svojimi programi in zakonom ter statutom mestne občine.

Četrt oziroma skupnost opravlja blagajniško poslovanje, ostale finančno-računovodske naloge pa opravlja pristojna služba občinske uprave.

Pri uresničevanju svojih nalog in skupnih interesov četrti oziroma skupnosti medsebojno sodelujejo in usklajujejo svoje aktivnosti.
Četrti oziroma skupnosti sestavljajo svoje programe in finančne načrte v sodelovanju s pristojnimi službami uprave mestne občine.
Mestni svet ob sprejemu proračuna mestne občine sprejme tudi programe in finančne načrte četrti oziroma skupnosti.

Četrti oziroma skupnosti lahko imajo nepremično premoženje v svoji lasti.
Četrt oziroma skupnost lahko odsvoji svoje nepremično premoženje le s soglasjem mestnega sveta.

Četrti in skupnosti imajo svoje statute, po potrebi pa lahko sprejemajo tudi druge splošne akte.
V statutih podrobneje opredelijo zlasti: naloge četrti oziroma skupnosti, pristojnosti in delo sveta ter njegovih delovnih teles, pristojnosti in delo nadzornega odbora, javnost dela četrti oziroma skupnosti, premoženje in financiranje četrti oziroma skupnosti in neposredne oblike odločanja občanov.
Statut in drugi splošni akti četrti oziroma skupnosti morajo biti usklajeni s statutom mestne občine.
Pred uveljavitvijo mora statute četrti oziroma skupnosti potrditi statutarna komisija Mestnega sveta Mestne občine Celje.“
Sedanje XI. poglavje “Prehodne in končne določbe“ postane XII. poglavje, 76., 77., 78., 79., 80., 81. in 82. člen pa postanejo 99., 100., 101., 102., 103., 104. in 105. člen.

Z dnem uveljavitve teh sprememb in dopolnitev statuta preneha veljati statutarni sklep o ustanovitvi mestnih četrti in krajevnih skupnosti v mestni občini (Uradni list RS, št. 65/98).

Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.