Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 66/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa natančnejše pogoje za določitev avtonomnih ukrepov znižanja ali ukinitve carinskih stopenj ter postopek predlaganja uvedbe ukrepov avtonomnega znižanja.

Za namene te uredbe imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
1. “uvoz” pomeni sprostitev blaga v prosti promet na carinskem območju Republike Slovenije, kakor tudi katerokoli drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo blaga, kadar nastane carinski dolg;
2. “primerljivo blago” pomeni blago, ki je uvrščeno v isto osemmestno tarifno podštevilko kombinirane nomenklature ter ima iste tehnične lastnosti kot uvoženo blago;
3. “nadomestno blago” pomeni blago, ki je praviloma uvrščeno v isto osemmestno ali najmanj v isto šestmestno tarifno podštevilko kombinirane nomenklature ter se ga lahko uporabi namesto uvoženega blaga, čeprav ima drugačne tehnične lastnosti, kar pa ne vpliva na samo proizvodnjo ali pridobljeno blago ali opravljanje storitev;
4. “običajni rok” pomeni rok, v katerem je treba zagotoviti blago porabniku, če je bilo povpraševanje po tem blagu dano pravočasno, upoštevajoč čas, ki je običajno potreben za proizvodnjo zadevnega blaga.

(1) Ukrep avtonomnega znižanja ali ukinitve carinskih stopenj se lahko določi za blago, ki je zajeto v kombinirani nomenklaturi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– če se enako, primerljivo ali nadomestno blago ne proizvaja na območju Republike Slovenije;
– če domači proizvajalci enakega, primerljivega ali nadomestnega blaga kot je blago, ki se uvaža, ne morejo zagotoviti domačemu porabniku v običajnem roku;
– če gre za zagotovitev potrebnega blaga ali delov blaga (surovine, pol proizvodi, sestavni deli, namenjeni vgradnji v drug proizvod) za nemoteno proizvodnjo ali vzdrževanje polne zaposlenosti;
– če gre za blago, ki je nujno potrebno pri proizvodnji ali opravljanju storitev (oprema, drobno orodje in pomožni material) in njegov uvoz ne škoduje konkurenčnosti domače industrije oziroma se poveča konkurenčnost domače industrije ali izvajalcev storitev na domačem trgu pred tujimi konkurenti;
– če gre za končne proizvode, ki se uporabijo kot sestavni deli v končnem proizvodu in se z operacijo sestavljanja dosega visoka dodana vrednost;
– če gre za odpravo motenj na trgu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko ukrep znižanja ali ukinitve carinskih stopenj izjemoma določi za omejen obseg blaga, ki je namenjeno končni uporabi, če tak ukrep prispeva k povečanju konkurenčnosti domače industrije in povečanemu izvozu blaga domačih proizvajalcev.

(1) Znižanje ali ukinitev carinskih stopenj za posamezno blago lahko zahtevajo porabniki ali skupina porabnikov tega blaga, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije ali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
(2) Zahtevo za znižanje ali ukinitev carinskih stopenj se vloži pri ministrstvu, pristojnem za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in mora vsebovati naslednje podatke:
– točno ime oziroma firmo in naslov predlagatelja,
– blago, za katerega se zahteva znižanje ali ukinitev carinskih stopenj in posebnih dajatev z navedbo osemmestne tarifne podštevilke in poimenovanja po kombinirani nomenklaturi,
– trgovsko ime blaga z natančnim opisom (podatki o tehničnih lastnostih in drugih značilnostih blaga ipd.) tako, da ga je na tej podlagi mogoče prepoznati kot drugačnega od ostalega blaga, ki je uvrščeno v isto osemmestno tarifno podštevilko,
– utemeljitev zahteve, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev iz 3. člena te uredbe,
– podatke o višini oziroma obsegu domače proizvodnje in planiranih potrebah po določenem blagu, če je zahtevano znižanje ali ukinitev carinskih stopenj za omejen obseg tega blaga (carinski kontingent).
(3) Ministrstvo lahko od vlagatelja zahteve, zahteva tudi dodatno dokumentacijo (npr. prospekte s tehničnimi podatki ipd.) in informacije, če je to potrebno za ugotovitev upravičenosti zahteve.
(4) Če vložijo zahtevo iz prejšnjega odstavka porabniki ali skupina porabnikov zadevnega blaga samostojno, mora biti zahtevi priloženo, odvisno od narave oziroma vrste blaga, tudi mnenje Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije ali Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije o ustreznosti oziroma vplivu znižanja ali ukinitve carinske stopnje za zadevno blago na domačo proizvodnjo z vidika zaščite in konkurenčnosti le-te.
(5) Če ministrstvo, na podlagi predložene dokumentacije in drugih razpoložljivih podatkov ter informacij oceni, da je avtonomni ukrep znižanja ali ukinitve carinskih stopenj ekonomsko upravičen (pospeševanje gospodarske aktivnosti, izboljšanje ali povečanje proizvodnih zmogljivosti, modernizacija proizvodnje ali opravljanja storitev, povečanje konkurenčnosti domače industrije, zaposlovanje ipd.) ter v skladu s cilji trgovinske in drugih politik Republike Slovenije, predlaga Vladi Republike Slovenije njegov sprejem.
(6) V primeru kmetijskih in živilskih proizvodov ministrstvo predlaga Vladi Republike Slovenije sprejem avtonomnega ukrepa znižanja ali ukinitve carinskih stopenj na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in prehrano.

Carinska uprava Republike Slovenije vodi evidenco o uvozu blaga na podlagi avtonomnih ukrepov znižanja ali ukinitve carinskih stopenj ter o tem, na njegovo zahtevo, poroča ministrstvu, pristojnemu za ekonomske odnose s tujino ter ministrstvu, pristojnemu za trg.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.