Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet občine Markovci na 6. izredni seji dne 15. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na območju Občine Markovci se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje in za zemljišče, na kateri po predhodnem lokacijskem dovoljenju stoji nedokončan objekt do IV. gradbene faze.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ali počitniškega prostora ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, zunanji pridobitni prostori storitvenih in proizvodnih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo, površine izkoriščanja rudnin (gramoznice, peskokopi in glinokopi), površine namenjene distribuciji električne in toplotne energije ter plinovoda, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, telekomunikacijski objekti, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljane poslovne dejavnosti.
3. člen
Zavezanec za nadomestilo je lastnik ali drug neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (najemnik, zakupnik, uživalec...).
II. MERILA IN VIŠINA NADOMESTILA
4. člen
Pri določitvi nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti, napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
– lego in namembnost zemljišča,
– izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti.
Nadomestilo se plačuje na celotnem ozemlju Občine Markovci, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na električno in vodovodno omrežje, če obstaja tudi dejanska možnost priključitve in rabe teh objektov in naprav.
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča,
3. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v protiprašni izvedbi 5 točk
2. Vodovod 5 točk
3. Kanalizacija 20 točk
4. Elektrika 5 točk
5. PTT (telefon) 5 točk
6. Javna razsvetljava 5 točk
7. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti
C – na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti in kmetij
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti
E – na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti
F – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti (proizvodnja, prenos in distribucija električne in toplotne energije, zemeljskega plina, vodna zajetja za pridobivanje električne energije...)
G – na stavbna zemljišča za počitniške objekte.
8. člen
Število točk za m2 stanovanjske, počitniške ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oziroma namene uporabe, določi po naslednji tabeli:
Stanovanjski in poslovni prostor
območje A B C D E F G
točke 25 100 25 25 450 100 90
9. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti.
-------------------------------------------------------------------------
Šifra EKD (enotna klasifikacija dejavnosti) Dodatno št. točk
-------------------------------------------------------------------------
1. Bančništvo 200
2. Trgovina na veliko 200
3. Proizvodnja in distribucija električne in toplotne
energije ter plinovoda 200
4. Poštni promet 200
5. Telekomunikacije 200
6. Vodna zajetja za pridobivanje el. energije 200
7. Skladiščenje naftnih derivatov in plina 400
8. Pridobivanje rudnin 250
9. Gostinstvo 100
10. Projektiranje in sorodne storitve 100
11. Dejavnost zavarovalništva 100
12. Trgovina na drobno (razen prehrambene trgovine) 100
-------------------------------------------------------------------------
Nenamenska uporaba stavbnega zemljišča glede na prostorsko izvedbeni načrt, ki ovira realizacijo izgradnje infrastrukturnih objektov se ovrednoti s 500 točkami.
Nadomestilo za površine v nestanovanjskih objektih oziroma poslovnih objektih, namenjenih dejavnosti iz kmetijstva (točka C 7. člena), se zniža za 50%.
Za nestanovanjske oziroma poslovne objekte, v katerih se ne odvija nobena dejavnost, se nadomestilo zniža za 50%.
Pri namembnosti navedenih v 9. členu pod 3., 5. in 6. točko, se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami po 6. členu odloka.
10. člen
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
Površine gramoznic, peskokopov in glinokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin, površine pa določi občinska uprava na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi, so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 30 m2 za vsak posamezen daljnovodni steber za 110 kV daljnovod in 100 m2 za 400 kV.
Površine za normalno rabo objektov telekomunikacij predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče, na katerem je objekt.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja površino, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Površina vodnega zajetja in kanala za proizvodnjo električne energije predstavlja celotno zemljišče, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Druge površine, ki so namenjene za normalno opravljanje poslovne dejavnosti in niso določene v tem členu, ugotovi občinska uprava za vsak posamezen primer posebej.
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gramoznice, peskokopi, glinokopi ter druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti, razen za vodna zajetja, se vrednotijo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
11. člen
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe, kjer leži po naslednji tabeli:
Območja: Točke:
----------------------------------------------------------------
– stanovanjski in počitniški nameni 12
– poslovni nameni 15
– nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice
na prostem, gostinski vrtovi 20
– površine za obratovanje bencinskih servisov 50
– gramoznice, glinokopi, peskokopi 250
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko-poslovna) se plačuje nadomestilo 50% kot stanovanjska dejavnost, 50% kot poslovna dejavnost, pri čemer so dvorišča kmetij oproščena plačila nadomestila.
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
12. člen
Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, kateri skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
O oprostitvi odloča Občinska uprava občine Markovci na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca ter po potrebi pristojnega delovnega telesa občinskega sveta.
Občinska uprava lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca za plačilo nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. V tem primeru si pridobi predhodno mnenje ustrezne socialne službe.
Pri odločitvi občinska uprava upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnost pridobivanja dohodka ter sme zahtevati od občana ali civilnopravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.
O celotni ali delni oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba.
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
13. člen
Osnova za izračun odmere višine nadomestila so podatki iz evidence zavezancev, ki jo vzpostavi in spremlja Občinska uprava občine Markovci.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Markovci določi občinski svet s sklepom.
14. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.
Obveznost se odmeri letno, s tem da je zavezanec dolžan obveznost poravnati po trimesečjih.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je ta sprememba nastala.
15. člen
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence, ki jo vzpostavi občinska uprava.
Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Markovci nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku oziroma spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo glede na podatke, ki jih Občina Markovci pridobi z uradno evidenco.
16. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila (15. člen) in če sporočeni podatki niso verodostojni,
– ne prijavi spremembe v petnajstih dneh od dneva nastanka (15. člen).
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 50.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prve in druge alinee tega člena z denarno kaznijo do 50.000 SIT.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
17. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Markovci preneha uporabljati odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča Mestne občine Ptuj.
18. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se s 1. 1. 2001.
Št. 015-04-6/99
Markovci, dne 15. decembra 2000.
Župan
Občine Markovci
Franc Kekec l. r.
