Na podlagi 14. člena zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 9. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Občinski svet občine Žužemberk na 15. seji, dne 30. 11. 2000 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enote dediščine: Žužemberk – Bobnarjev toplar (EDŠ 13686).
Enota ima zaradi etnoloških kulturnozgodovinskih in stavbnih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik.
Bobnarjev kozolec predstavlja tip vezanega kozolca – toplarja, ki nadaljuje s tradicijo kozolcev – toplarjev, kakršne so dajali postavljati srednjeveliki ali veliki kmetje v zgodnji dolini Krke v obdobju od začetka 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Bobnarjev toplar predstavlja odlično tesarsko delo. Postavljen je bil 1946, na mestu starejšega kozolca iz 1937, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno. Postavil ga je tesarski mojster Jože Krulc, po domače Krulčev s Cegelnice pri Stavči vasi, ki je bil zelo priznan tesar v zgodnji dolini Krke in na širšem območju Suhe Krajine. Bobnarjev toplar predstavlja enega izmed najkvalitetnejših del omejenega tesarskega mojstra in sodi med najpomembnejše vezane kozolce – toplarje, ki so se do danes ohranili oziroma so še v rabi v Suhi Krajini.

Meje varovanega in vplivnega območja kulturnega spomenika so vrisane na dveh kartnih prilogah: PKN 1: 5000, TTN 1: 5000. Izvirnika kart, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu (dalje Zavod).
Vplivno območje spomenika zajema odprti prostor v okolici spomenika, na katerem so bile zasejane kulture ali bili postavljeni objekti, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitne funkcionalne ali vizualne elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, kulturnozgodovinskih in stavbnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– izvajanje znanstvene raziskave na stavbi brez predhodnega dogovora na pristojnem zavodu,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Za vplivno območje spomenika, velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik,
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami,
– prepoved postavljanja stalnih reklamnih in drugih obvestil, ki niso v skladu z namembnostjo spomenika.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi etnoloških, kulturnozgodovinskih in stavbnih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi spomeniških lastnosti spomenika »in sita«, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik ali v njegovo vplivno območje so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi odloka o razglasitvi na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdati odločbo o varstvu lastniku spomenika.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za poseg, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi 16. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.

Nadzor nad izvajanjem odloka o razglasitvi opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.