Na podlagi prvega odstavka 33. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določa in ureja začasno financiranje Republike Slovenije v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2001 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja).

Začasno financiranje temelji na proračunu Republike Slovenije za leto 2000. Obseg prejemkov in izdatkov Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja je določen v skladu z zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00; v nadaljnjem besedilu: ZJF) in proračunom Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 9/00).

(1) V obdobju začasnega financiranja se prejemki ter izdatki Republike Slovenije določijo v naslednjih zneskih:

--------------------------------------------------------------
Bilance proračuna                                     Sredstva
                                                   v tisoč SIT
--------------------------------------------------------------
A.     Bilanca prihodkov in odhodkov:
I.     Skupaj prihodki                             183,005.573
II.    Skupaj odhodki                              264,927.034
III.   Proračunski primanjkljaj                    -81,921.461
III./1 Primarni primanjkljaj                       -57,254.954
III/2  Tekoči primanjkljaj                         -68,794.810
--------------------------------------------------------------
B.     Račun finančnih terjatev in naložb:
IV.    Prejeta vračila danih posojil in prodaja
       kapitalskih deležev                           1,100.000
V.     Dana posojila in povečanje kapitalskih
       deležev                                       2,743.798
VI.    Prejeta minus dana posojila in
       spremembe kapitalskih deležev                -1,643.798
--------------------------------------------------------------
C.     Račun financiranja:
VII.   Zadolževanje                                 71,800.000
VIII.  Odplačila dolga                              25,006.693
IX.    Sprememba stanja na računih
       (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)                  -36,771.952
X.     Neto zadolževanje (VII.-VIII.-IX.)           83,565.259
XI.    Neto financiranje (VI.+X.)                   81,921.461
--------------------------------------------------------------

(2) Podrobnejša razdelitev prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov Republike Slovenije v obdobju začasnega financiranja je določena v splošnem delu iz priloge te uredbe, ki je sestavni del uredbe.
(3) V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki Republike Slovenije povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF, ali so bili tako opredeljeni v proračunu Republike Slovenije za leto 2000, če niso načrtovani v začasnem financiranju.

Finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki) se v obdobju začasnega financiranja določijo tako, kot je določeno v prilogi te uredbe.

V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporablja ZJF, pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/00, 65/00 in 97/00) in drugi podzakonski predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.

(1) Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v prilogi te uredbe.
(2) V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki:
1. lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti samo za iste programe in v okviru istih postavk kot v preteklem letu;
2. ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december 2000 in
3. morajo pri zagotavljanju sredstev za plače v javnih zavodih izhajati iz nespremenjenega števila zaposlenih glede na stanje 31. december 2000.
(3) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki, ki se financirajo iz namenskih prihodkov predpristopne pomoči EU, pričnejo postopek oddaje javnega naročila oziroma prevzamejo obveznost do višine sredstev, ki so zagotovljena s podpisanim finančnim memorandumom.

(1) Neposredni uporabniki lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe:
1. med postavkami znotraj istega sklopa postavk v svojem finančnem načrtu;
2. med postavkami znotraj enakih sklopov postavk v finančnih načrtih naslednjih skupin neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):
– med ministrstvom in organi in organizacije v njegovi sestavi, na predlog ministrstva;
– med vladnimi službami, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade, na predlog Urada predsednika vlade;
– med upravnimi enotami, na predlog ministrstva, pristojnega za upravo;
– med samostojnimi državnimi organi za postopek o prekrških, na predlog Senata za prekrške Republike Slovenije;
– med sodišči, na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in
– med tožilstvi, na predlog Državnega tožilstva Republike Slovenije.
(2) Odločitev o prerazporeditvi iz druge točke prejšnjega odstavka sprejme predlagatelj in o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ne smejo neposredni uporabniki samostojno prerazporejati pravic porabe na skupino postavk, ki je v začasnem financiranju označena s številko 1010.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odloča na podlagi usklajenega predloga ministrstva, pristojnega za finance in predlagatelja iz prvega odstavka tega člena oziroma samostojnega neposrednega uporabnika o prerazporeditvah:
1. s postavke znotraj skupine postavk, ki je v začasnem financiranju označena s številko 1010;
2. med postavkami znotraj različnih sklopov postavk znotraj skupine uporabnikov, za katero je pristojen posamezni predlagatelj in
3. o prerazporeditvah neporabljenih pravic porabe med neposrednimi uporabniki, če je to potrebno zaradi izvršitve sprejetega začasnega financiranja.

V primeru, če v začasnem financiranju niso zagotovljene pravice porabe za plačilo vseh obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju začasnega financiranja, se prioritetno izvajajo prerazporeditve in plačila za naslednje namene in v naslednjem vrstnem redu:
1. plačila domačih obresti – podskupina 403, plačila obresti v tujino – podskupina 404, odplačila domačega dolga – podskupina 550, odplačila dolga v tujino – podskupina 551, stroški finančnih razmerij (proračunska postavka številka 6522), stroški izdaje kratkoročnih vrednostnih papirjev (proračunska postavka številka 8761) in poroštva – podskupina 440, kot to omogoča 39. člen ZJF;
2. plače in drugi izdatki zaposlenim – podskupina 400, prispevki delodajalcev za socialno varnost – podskupina 401 in davek na izplačane plače – podkonto 402911;
3. transferi posameznikom in gospodinjstvom – podskupina 411;
4. tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb – sredstva, namenjena za plače in druge izdatke zaposlenim – podkonto 413300 in tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb – sredstva za prispevke delodajalcev – podkonto 413301;
5. tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja – konto 4131;
6. dopolnilna sredstva občinam – podkonto 413000;
7. izdatki za blago in storitve – podskupina 402;
8. tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb – sredstva, namenjena za izdatke za blago in storitve – podkonto 413302 in
9. druga plačila.

V obdobju začasnega financiranja se prejemki Republike Slovenije ne izločajo v proračunsko rezervo.

(1) Za oddajo javnih naročil se kot najnižje vrednosti, od katerih dalje mora naročnik po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) opraviti objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, določijo naslednje vrednosti:
1. 5,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 10,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
Če vrednost naročila, skladno z določbami 24. do 30. člena ZJN-1, ne dosega vrednosti iz 1. in 2. točke, odda naročnik naročilo po 124. členu ZJN-1.
(2) Naročnik mora v postopkih javnega naročanja po petem odstavku 23. člena ZJN-1 zahtevati od ponudnika kot zavarovanje za izpolnitve svojih obveznosti bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti in bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, če vrednost naročila presega:
– 25,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
– 30,000.000 tolarjev – za gradnje.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in podzakonskih predpisov so plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov v obdobju začasnega financiranja:
1. za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj šestdeset dni in
2. za plačilo vseh ostalih obveznosti najmanj trideset dni.
Plačilni roki ne smejo presegati devetdesetih dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če je na računu ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v nasprotju s tem zakonom, se plača obveznost v roku in na način, ki je določen v tem zakonu.
(3) Plačilni roki, določeni v tem členu, se ne uporabljajo za plačila:
1. donacij, če donator tako zahteva;
2. storitev, ki se izvajajo v pogojih javnih služb in za financiranje programov javnih služb;
3. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi.

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe oziroma poravnave. Če je med izvajanjem začasnega financiranja izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga obveznosti, za katero pravice porabe v začasnem financiranju niso zagotovljene, se za plačilo teh obveznosti odpre nova proračunska postavka, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika, razen če ni v ta namen v njegovem finančnem načrtu že odprta ustrezna proračunska postavka.

(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja ter javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če v obdobju likvidnostne zadolžitve izpolnjujejo pogoje, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(2) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko pridobita likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. do vključitve v enotni zakladniški račun dnevno posredujeta ministrstvu, pristojnemu za finance, ažurne napovedi denarnih tokov in zagotavljata državi ustrezno zavarovanje likvidnostnega posojila, ki se dogovori v pogodbi;
2. in ne razpolagata s prostimi denarnimi sredstvi.
(3) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. posedujejo državne vrednostne papirje, katerih ročnost ni krajša od ročnosti likvidnostne zadolžitve, najmanj v višini 1,5 kratnika najetega likvidnostnega posojila in
2. v času, ko se likvidnostno zadolžujejo, nimajo drugih naložb prostih denarnih sredstev.

(1) V obdobju začasnega financiranja se država lahko zadolži do višine 178.208,049.699 tolarjev, ki je potrebna za odplačilo glavnic državnega dolga v tekočem proračunskem letu. V to zadolžitev se ne šteje zadolžitev po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2003 (Uradni list RS, št. 13/94 in 42/00 – obvezna razlaga).
(2) V obdobju začasnega financiranja se poroštva Republike Slovenije, razen po zakonu o merilih in postopku za dajanje poroštev (Uradni list RS, št. 21/95 in 18/96), izdajajo do skupne višine glavnic 25.000,000.000 tolarjev.
(3) Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se v obdobju začasnega financiranja lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 32.000,000.000 tolarjev.
(4) V obdobju začasnega financiranja se skladno s 16. členom zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 81.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 27.450,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenije poroštva, ki znaša 9.000,000.000 tolarjev.
(5) Višina črpanega dela glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz tretjega odstavka tega člena, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz drugega odstavka tega člena.

Javni razpis za razpolaganje z državnim premoženjem ali oddajo državnega premoženja v najem ni potreben in se razpolaganje z državnim premoženjem ali oddaja državnega premoženja v najem lahko izvede z neposrednim pravnim poslom, če gre za:
1. prodajo solastniških deležev na nepremičninah;
2. prodajo zasedenih in najemnih stanovanj;
3. zamenjavo nepremičnin, kadar je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik nepremičnine samo eden in se vrednost državnega premoženja s tem ne zmanjša;
4. oddajanje nepremičnin v najem, na katerih je Republika Slovenija manj kot 50-odstotni solastnik;
5. oddajanje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih;
6. v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.

Do zagotovitve pogojev za vzpostavitev sistema enotnega zakladniškega računa, kot ga predpisuje ZJF, morajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov opravljati plačilni promet preko agencije oziroma ne smejo odpirati transakcijskih računov pri poslovnih bankah.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2001.