Na podlagi prvega in drugega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa kakovostne razrede za površinske vode, ki se jih odvzema ali so namenjene za oskrbo s pitno vodo, ki se opravlja kot gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: površinske vode).
Za posamezni kakovostni razred se glede na fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti površinske vode, določijo:
– mejne in priporočene vrednosti parametrov,
– način vrednotenja za razvrščanje v kakovostne razrede,
– standardne postopke obdelave pri pripravi pitne vode.

Določbe te uredbe se ne nanašajo na podzemne vode, brakične vode in obalno morje.
Določbe te uredbe ne veljajo za površinske vode, ki se pri izkoriščanju podzemne vode uporabljajo za bogatenje vodonosnikov.

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Površinske vode so tekoče ali stoječe vode na površju tal, ter brakične vode in morje.
Za površinske vode se štejejo tudi vode z neposrednim izlivom v kraške vodonosnike, za katere je dokazan podzemni tok vode v kraških prevodnikih s kratkim zadrževalnim časom.
2. Podzemne vode so vode pod površjem tal v zasičenih območjih poroznih kamnin ali v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.
3. Brakične vode so površinska vodna telesa v bližini rečnih ustij, ki so zaradi bližine morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.

Površinske vode se razvrstijo v tri kakovostne razrede z označbo: A1, A2 ali A3.
Mejne in priporočene vrednosti parametrov površinske vode posameznega kakovostenga razreda so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 2).
Standardni postopki obdelave površinskih voda posameznega kakovostnega razreda za pripravo pitne vode, ki jih zagotavlja izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 1). Standardni postopki navedeni v prilogi 1 so za posamezen kakovostni razred obvezni, nadomestni postopki se lahko uporabijo le, če je z njimi mogoče doseči enak učinek.

Površinske vode razvršča enkrat letno v kakovostne razrede minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo.
Razvrstitev iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi podatkov državnega imisijskega monitoringa, ki se izvaja na mestu, kjer se površinska voda odvzema in pred prvim postopkom obdelave, v skladu s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti površinskih voda.

Površinska voda se razvrsti v posamezni kakovostni razred, če vrednosti parametrov:
– 95% vzorcev v obdobju zadnjih petih koledarskih let ne presegajo mejnih vrednosti parametrov, ki so za posamezni kakovostni razred določene v prilogi 2,
– 90% vzorcev v obdobju zadnjih petih koledarskih let ne presegajo priporočenih vrednosti parametrov, ki so za posamezni kakovostni razred določene v prilogi 2.
Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka, je potrebno pri razvrstitvi v posamezni kakovostni razred upoštevati še, da:
(a) noben parameter ni več kot 50% večji od mejne oziroma priporočene vrednosti, ki je za ta kakovostni razred določena v prilogi 2, razen temperature, pH, raztopljenega kisika in mikrobioloških parametrov,
(b) zaradi preseganja mejnih in priporočenih vrednosti parametrov ni ogroženo zdravje ljudi, in
(c) rezultati naslednjih treh meritev vzorcev, ne odstopajo od mejnih oziroma priporočenih vrednosti parametrov, ki so za ta razred kakovosti določene v prilogi 2.

Meritve parametrov površinskih voda, ki izkažejo preseganje mejnih oziroma priporočenih vrednosti, zaradi onesnaženja, ki so ga povzročile poplave, nenormalne vremenske razmere ali naravne nesreče, se pri vrednotenju rezultatov analiz vzorcev površinskih voda, ne upoštevajo.

Površinske vode, katere vrednosti parametrov presegajo mejne vrednosti določene za razred kakovosti A3, se ne sme uporabljati za oskrbo s pitno vodo.

Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki je gospodarska družba ali druga pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 4. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

Prvo razvrstitev površinskih voda v kakovostne razrede določi minister, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo, v osmih mesecih po uveljavitvi te uredbe:
– na podlagi podatkov obstoječega imisijskega monitoringa, ki zajemajo obdobje od leta 1996 do leta 2000,
– površinske vode, za katere ni podatkov obstoječega imisijskega monitoringa, se razvrstijo v kakovostne razrede glede na postopke obdelave, ki se jih ob uveljavitvi te uredbe uporablja pri pripravi pitne vode.

Pri prvi in nadaljnjih razvrstitvah se do pridobitve podatkov monitoringa v skladu s predpisom iz drugega odstavka 5. člena te uredbe za celotno petletno obdobje, za manjkajoče podatke uporabljajo rezultati analiz površinskih voda, navedeni v poročilih Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije, in sicer v poročilu: »Raziskave kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji« in »Monitoring kakovosti izvirov«.

Razvrstitev v kakovostne razrede iz druge alinee 11. člena te uredbe, se izvede tako, da se uporablja do pridobitve podatkov imisijskega monitoringa skladno s to uredbo za celotno petletno obdobje.

Določila te uredbe se uporabljajo tudi za površinske vode, ki se pri izkoriščanju podzemne vode uporabljajo za bogatenje vodonosnikov, do uveljavitve predpisov o kakovosti podzemnih voda, namenjenih za oskrbo s pitno vodo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.