Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o prevozu oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu (BBHMCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. julija 2000.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o prevozu oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisan v Sarajevu 7. novembra 1997.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*

Vlada Republike Slovenije in Svet ministrov Bosne in Hercegovine (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se z namenom, da bi prispevali k razvoju prevoza oseb in stvari, kot tudi tranzita čez ozemlje držav pogodbenic sporazumeli, da sta ob upoštevanju varstva okolja in prometne varnosti, enakopravnost in liberalizacija temelji za sklenitev tega sporazuma, s katerim se ureja naslednje:

Prevozniki iz držav pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: prevozniki) lahko pod pogoji iz tega sporazuma, opravljajo mednarodni cestni prevoz med državama pogodbenicama, prevoz za in iz tretjih držav ter tranzit čez ozemlje držav pogodbenic z vozili, ki so registrirana v državah pogodbenicah.
Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo samo prevozniki, ki so v svojih državah pooblaščeni za mednarodni prevoz v cestnem prometu.

Prevozniki in vozno osebje so ob prevozu po ozemlju druge države pogodbenice dolžni upoštevati njene zakone in predpise.

Linijski prevoz oseb je po tem sporazumu prevoz oseb z avtobusi na določeni liniji po vnaprej določenem itinererju, voznem redu in ceniku.
Tranzitni prevoz oseb je po tem sporazumu prevoz, ki se začne na ozemlju ene države pogodbenice poteka čez ozemlje druge države pogodbenice, pri čemer osebe ne smejo vstopati in izstopati, konča pa se na ozemlju tretje države.
Prevoznik lahko opravlja linijski prevoz oseb po določenem voznem redu tudi z več avtobusi, če ga opravlja z vsemi avtobusi na celotni relaciji, za katero je vozni red določen.
Avtobus je po tem sporazumu motorno vozilo, namenjeno za prevoz oseb, ki ima poleg sedeža za voznika še več kot osem (8) sedežev.

Vzpostavitev linijskega prevoza oseb kot tudi pogoji za njegovo opravljanje se določijo na podlagi dogovora pristojnih organov pogodbenic ali na podlagi dogovora Mešane komisije iz 20. člena tega sporazuma.

Avtobusna linija v dvostranskem in tranzitnem prometu se vzpostavi in opravlja na podlagi dovoljenja.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izdajo pristojni organi pogodbenic vsak za svoj del proge na ozemlju svoje države.
Rok veljavnosti dovoljenja sporazumno določijo pristojni organi pogodbenic.

Dovoljenje za avtobusno linijo iz 5. člena tega sporazuma se izda na podlagi zahtevka, ki ga prevoznik naslovi na pristojni organ tiste pogodbenice, v kateri je avtobus registriran.
Zahtevek je treba vložiti v dveh izvodih in mora vsebovati podatke, ki so predpisani z zakonodajo države pogodbenice iz prvega odstavka tega člena, ter načrt linije z vrisanimi postajami in kilometrsko oddaljenostjo.
Pristojni organi pogodbenic imajo pravico zahtevati tudi druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.

Avtobusna linija je odobrena in se lahko opravlja prevoz, potem ko pristojna organa pogodbenic izmenjata dovoljenji z zahtevanimi prilogami.

Pri prevozu oseb iz 5. člena tega sporazuma mora biti v avtobusu dovoljenje v izvirniku ali njegova kopija, ki jo overi pristojni organ pogodbenice.
Obrazec dovoljenja iz prvega odstavka tega člena določi Mešana komisija iz 20. člena tega sporazuma.

Za prosti prevoz oseb med državama pogodbenicama ni potrebno dovoljenje, ko se ista skupina oseb vozi z istim avtobusom:
– pri krožni vožnji, ki se začne in konča v državi, v kateri je bil registriran avtobus, ne da bi potniki vstopali in izstopali iz avtobusa;
– pri potovanju, ki se začne v državi v kateri je bil registriran avtobus in konča na ozemlju druge države pogodbenice, če se v državo registracije vrača prazen avtobus.
Za izmenične vožnje oseb, za vstop praznega avtobusa prevoznika ene države pogodbenice na ozemlje druge države pogodbenice ter za druge vrste prostega prevoza oseb med državama pogodbenicama, je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice.
Število dovoljenj iz drugega odstavka tega člena določijo vsako leto pristojni organi pogodbenic ali na seji Mešane komisije iz 20. člena tega sporazuma.
Pri prostem prevozu oseb mora biti v avtobusu potna listina s seznamom oseb in številkami osebnih listin, ki jo podpiše prevoznik in overi pristojni carinski organ na mejnem prehodu.

Prevozniki iz ene države pogodbenice niso pooblaščeni za linijski in prosti prevoz po ozemlju druge države pogodbenice (kabotaža).

Prevozniki lahko opravljajo prevoz stvari med državama pogodbenicama, v tranzitu čez njuno ozemlje ali prevoz za in iz tretjih držav na podlagi dovolilnic, ki jih ena pogodbenica izda drugi pogodbenici na podlagi njenega zahtevka, brez omejitev, v skladu s potrebami gospodarstev držav pogodbenic.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko pristojni organi pogodbenic neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 20. člena tega sporazuma, dovolijo za določen čas prevoz stvari med obema državama kot tudi tranzit preko njunih ozemelj brez dovoljenj.

Število in vrsto dovoljenj iz prvega odstavka 11. člena tega sporazuma kot tudi druge pogoje prevoza določajo pristojni organi pogodbenic neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 20. člena tega sporazuma.

Ne glede na določila prvega odstavka 11. člena tega sporazuma dovoljenje ni potrebno za:
1. prevoz z motornimi vozili do 6 ton skupne mase ali nosilnostjo do 3, 5 tone;
2. prevoz stvari z letališča in na letališče ob morebitni havariji in drugih nezgodah letal ali pristajanju letala zaradi prisilne spremembe smeri poleta ter ob odpovedi letalskih prog;
3. prevoz poškodovanega motornega vozila in njegove prikolice;
4. prevoz posmrtnih ostankov;
5. prevoz stvari pri selitvi v posebnih vozilih;
6. prevoz poštnih pošiljk;
7. prevoz razstavnih predmetov, namenjenih za sejme in razstave;
8. prevoz pripomočkov in drugih stvari za gledališke, glasbene in druge kulturne prireditve, cirkuške predstave ali za filmska, radijska in televizijska snemanja;
9. prevoz mrtvih živali, razen za industrijsko predelavo;
10. prevoz čebel in ribjega zaroda;
11. prevoz cvetja, okrasnih rastlin in sadik;
12. prevoz medicinskega in drugega materiala za humanitarne namene;
13. vožnjo praznega vozila zaradi zamenjave pokvarjenega vozila in zaradi prevzema stvari iz pokvarjenega vozila in
14. tranzit praznega vozila, ki zamenja vozilo, poškodovano v tretji državi.
Za prevoze iz prvega odstavka tega člena mora vozno osebje imeti listine in drugo dokumentacijo, iz katerih se lahko nedvomno ugotovi, da gre za prevoz po tem odstavku.

Prevozniki iz ene države pogodbenice niso pooblaščeni za opravljanje prevoza stvari na ozemlju druge države pogodbenice (kabotaža).
Prevoz iz prvega odstavka tega člena se lahko izjemoma dovoli prevoznikom iz ene države pogodbenice, samo če predhodno pridobijo posebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice.
Zahtevek za pridobitev dovoljenja iz drugega odstavka tega člena se vloži skladno z zakonodajo tiste države pogodbenice, ki izda dovolilnico.

Vsaka pogodbenica si pridrži pravico do izrednega dovoljenja za prevoz na ozemlju svoje države z vozili, ki glede največje dovoljene mase, velikosti oziroma osne obremenitve s tovorom ali brez njega, presegajo največjo velikost in maso, ki sta dovoljeni na določenem ozemlju, kot tudi za prevoz nevarnih snovi.

Pristojni organi pogodbenic bodo vozilom, ki prevažajo nevarne snovi ali hitro pokvarljivo blago, zagotovili pospešeni postopek pri prehodu meje.

Prevozniki, ki opravljajo prevoze, navedene v 9., 11. in 14. členu tega sporazuma, plačujejo za prevoz po ozemlju druge države pogodbenice nadomestilo za uporabo ceste.
Višino in možnost za oprostitev plačevanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena predlaga Mešana komisija iz 20. člena tega sporazuma.

Zakonodaji držav pogodbenic se uporabljata za razreševanje vseh vprašanj, ki niso urejena s tem sporazumom.

Pristojni organi pogodbenic bodo sporazumno določili roke in način izmenjave podatkov o vseh dogovorjenih obveznostih po tem sporazumu.

Zaradi lažjega uresničevanja tega sporazuma pogodbenici ustanovita Mešano komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov pristojnih organov pogodbenic. Pri delu mešane komisije lahko sodelujejo tudi eksperti.
Mešana komisija je pristojna da:
a) odloča skladno z določili tega sporazuma,
b) proučuje in predlaga ukrepe za rešitev morebitnih težav povezanih z
mednarodnimi cestnimi prevozi,
c) usklajuje vsa druga vprašanja, ki so povezana s cestnim prometom, npr. zaščita okolja, tehnično stanje vozil in zagotavljanje njihove varnosti v cestnem prometu,
d) daje pobude in predloge za spremembe tega sporazuma.
Mešana komisija se bo sestajala na predlog ene od pogodbenic.

Ta sporazum se začasno uporablja od dneva njegovega podpisa, veljati pa začne 30 dni po prejemu zadnjega izmed obvestil, s katerima se pogodbenici po diplomatski poti obvestita o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za začetek njegove veljavnosti.

Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.
Vsaka pogodbenica lahko po diplomatski poti drugi pogodbenici odpove ta sporazum najmanj 3 mesece pred iztekom koledarskega leta. Odpoved začne veljati ob izteku tega leta.
Sestavljeno v Sarajevu dne 7. 11. 1997, v dveh izvirnikih v slovenskem, bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

* Besedilo sporazuma v bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodne pravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.