Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o mejnem železniškem prometu (BHUMŽP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2000.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o mejnem železniškem prometu, podpisan v Lentiju dne 16. novembra 2000.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in madžarskem jeziku glasi:

Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Madžarske (v nadaljevanju: pogodbenici) sta:
– ob upoštevanju ugodnih, dobrih sosedskih odnosov med državama,
– v prizadevanju za razvoj železniškega prometa med državama in
– ob upoštevanju določb Konvencije o mednarodnih železniških prevozih (COTIF) ter predpisov Mednarodne železniške zveze (UIC), s posebnim poudarkom na Pravilniku o medsebojni uporabi potniških in prtljažnih vagonov v mednarodnem prometu in Pravilniku o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu (RIC in RIV)
sklenili:

(1) Pogodbenici se zavezujeta, da bosta storili vse potrebno za nemoteno izvajanje železniškega prometa čez državno mejo.
Za železniški mejni prehod je na voljo mejna železniška proga:
Hodoš – Őriszentpéter.
(2) Na mejni železniški progi iz prvega odstavka sta naslednji mejni postaji:
– Hodoš na ozemlju Republike Slovenije in
– Őriszentpéter na ozemlju Republike Madžarske.
(3) Skupna mejna postaja je železniška postaja Hodoš na ozemlju Republike Slovenije.
(4) Železnici pogodbenic bosta skupno določili postajo za izmenjavo železniškega prometa.
(5) Pogodbenici skleneta, da ne bosta omejevali značilnosti železniškega prometa pri prehajanju čez mejo.
(6) Pravila kontrole mejnega železniškega prometa ureja posebni meddržavni sporazum.
(7) Postopki izmenjave železniškega prometa se opravljajo na skupni mejni postaji.

V tem sporazumu pomeni:
1. “domača država”
državo tiste pogodbenice, na ozemlju katere je mejna železniška postaja;
2. “sosednja država”
državo druge pogodbenice;
3. “železnice”
železnice držav pogodbenic;
4. “domača železnica”
železnico domače države;
5. “sosednja železnica”
železnico druge pogodbenice;
6. “izmenjava prometa”
prometno, komercialno in tehnično dejavnost, ki jo železnice potrebujejo za izvajanje mejnega prometa;
7. “pristojni organ”
tiste organe pogodbenic, ki opravljajo naloge iz tega sporazuma;
8. “postaja za izmenjavo prometa”
železniško postajo, kjer se opravlja izmenjava prometa;
9. “skupna mejna postaja”
železniško postajo, na kateri železnici opravljata izmenjavo prometa in pristojni organi pogodbenic skupno opravljajo mejno kontrolo;
10. “mejna železniška proga”
železniško progo med mejno postajo domače železnice in mejno postajo sosednje železnice;
11. “mejni železniški progovni odsek”
odsek proge med državno mejo in mejno postajo;
12. “železniško osebje”
zaposlene delavce železnic, ki delajo v mejnem železniškem prometu;
13. “uslužbenci”
pooblaščene osebe pristojnih organov;
14. “tarifno sečišče”
točko na mejni železniški progi, do katere imata sosednji železnici pravico do prihodkov iz skupnega prometa potnikov in stvari.

(1) Uslužbenci pristojnih organov oziroma železniško osebje, ki opravljajo delo na skupni mejni postaji, pisno in ustno komunicirajo med seboj v uradnem jeziku držav pogodbenic.
(2) Železnice o železniškem prometu ustno in pisno komunicirajo v skladu z dogovorom med železnicami.
(3) Službenim navodilom in tiskovinam, ki si jih železnice izmenjujejo med seboj, ni treba dodati prevodov.
(4) Zapisniki, ki jih sestavijo in podpišejo uslužbenci pristojnih organov, morajo biti v dveh izvirnikih v slovenskem in madžarskem jeziku.

(1) V skladu z mednarodnimi sporazumi se morajo železnice obveščati o vseh ovirah, ki bi negativno vplivale na železniško povezavo med državama pogodbenic ali na železniški promet sosednje države.
(2) Ovire oziroma posledice izrednih dogodkov na mejni postaji ali na mejni železniški progi mora odpraviti železnica tiste pogodbenice, na ozemlju katere so nastale. Sosednja železnica na zaprosilo zainteresirane železnice pomaga predvsem v obliki nujne opreme, vozil in materiala ter delovne sile. Pomoč je plačljiva, o višini plačila se dogovorita železnici med seboj.

(1) Za pristojne organe in železnice sosednje države se na skupni mejni postaji zagotovijo službeni prostori in območja, potrebna za primerno opravljanje službe. Prostore je treba opremiti z ustreznimi napisi v uradnih jezikih pogodbenic tako, da je na prvem mestu napis v uradnem jeziku sosednje države.
(2) Pristojni organi oziroma železnice sosednje države imajo pravico opremiti te prostore tudi s svojim državnim grbom in zastavo.
(3) O uporabi prostorov, naprav in opreme ter višini nadomestila, o stroških razsvetljave, ogrevanja, električne energije in vzdrževanja ter stroških odprave napak se železnice pogodbenic dogovorijo s pogodbo.

(1) Za opravljanje nalog iz tega sporazuma lahko pristojni organi oziroma železnice sosednjih držav določijo uslužbence, ki delajo na skupni mejni postaji.
(2) Sosednje železnice lahko na svoje stroške ustanovijo predstavništvo na skupni mejni postaji ali mejni postaji oziroma drugi postaji sosednje države za opravljanje železniških nalog iz tega sporazuma. O podrobnostih v zvezi z ustanovitvijo in dejavnostjo predstavništva se železnice dogovorijo posebej.

(1) Uslužbenci pristojnih organov oziroma železniško osebje, ki na podlagi tega sporazuma opravljajo službo na ozemlju sosednje države, morajo spoštovati njene predpise, hkrati pa uživajo zaščito, ki jo ti zagotavljajo.
(2) Za delovno razmerje uslužbencev pristojnih organov in železniškega osebja se na ozemlju sosednje države uporabljajo pravni in drugi predpisi lastne države. Uslužbenci, ki storijo disciplinski prekršek zoper službeno dolžnost na ozemlju druge države, so odgovorni izključno svojemu nadrejenemu organu.
(3) Domača železnica ali pristojni organ države, na ozemlju katere je zaznano dejanje iz drugega odstavka tega člena, mora o tem obvestiti železnico ali pristojni organ sosednje države.
(4) Pristojni organi in železnice morajo odpoklicati svoje uslužbence/osebje, ki opravljajo službo na ozemlju sosednje države, če tako pisno zahtevajo pristojni organi druge pogodbenice.

(1) Pristojni organi oziroma železnice pogodbenic medsebojno zagotavljajo nemoteno opravljanje službe in si po potrebi zagotavljajo medsebojno pomoč in varstvo.
(2) Uslužbenci pristojnih organov in železniško osebje, ki se na podlagi tega sporazuma zaradi opravljanja svoje službe zadržujejo na ozemlju države druge pogodbenice, kakor tudi družinski člani, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu, so upravičeni do zdravniške oskrbe domače države na podlagi veljavnega sporazuma med pogodbenicama.

Uslužbenci pristojnih organov in železniško osebje pri opravljanju svojih uradnih nalog kakor tudi za daljši čas imenovani predstavniki in njihovi družinski člani brezplačno potujejo na progi iz prvega odstavka 1. člena tega sporazuma oziroma na progah med drugimi postajami, ki jih določa mednarodni sporazum.

Na podlagi tega sporazuma je železniško osebje, ki opravlja službo na ozemlju sosednje države, med svojo službo upravičeno do nošenja uniforme in službene značke.

(1) Postavljanje in nadzor ter vzdrževanje in obnovo železniških objektov in naprav na mejnih postajah in mejni železniški progi izvaja železnica domače države na lastne stroške.
(2) Vzdrževanje in obnovo železniških objektov in naprav, ki jih seka državna meja, kakor tudi nadzor nad temi napravami urejajo železnice v soglasju s pristojnimi organi pogodbenic s posebnim sporazumom.

(1) Železnice skupno urejajo izmenjavo prometa na skupni mejni železniški postaji.
(2) Opravljanje mednarodnega prometa vlakov na mejni železniški progi do železniške postaje za izmenjavo prometa opravlja sosednja železnica z lastnim vlakovnim osebjem in lokomotivo. Železnice se lahko dogovorijo tudi drugače.
(3) Železnice se lahko dogovorijo, da vozijo vlaki z vozili in osebjem sosednje železnice tudi čez mejno postajo.
(4) Na skupni mejni postaji je treba izvajati predpise domače železnice. Železnice pa se lahko dogovorijo, da se za izvajanje del, ki se ne nanašajo na prometno varnost službe, uporabljajo predpisi sosednje železnice.
(5) Železnice bodo način plačila za dela in storitve, ki si jih medsebojno zagotavljajo, opredelile s sporazumom.

Pri sestavi voznih redov vlakov, ki vozijo čez državno mejo, je treba na skupni mejni postaji ali mejni postaji zagotoviti tolikšno zadrževanje, ki bo omogočalo varno in hitro opravljanje službenih del.

Tovorni in potniški vagoni, nakladalni pripomočki, palete ter železniške pošiljke in pripadajoči prevozni dokumenti se predajajo in sprejemajo na podlagi mednarodnih sporazumov in predpisov, obvezujočih za pogodbenici oziroma njune železnice, in medsebojnih dogovorov železnic.

Poštne pošiljke se čez državno mejo predajajo na podlagi Ustave, konvencije in dogovorov Svetovne poštne zveze ter na podlagi sporazumov, sklenjenih med pristojnimi poštnimi organi pogodbenic.

Železniške službene pošiljke (telegrami, službene tiskovine, vozni redi, tarife in drugo) se pošiljajo v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumom med železnicami.

(1) Postavitev in vzdrževanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, potrebnih za opravljanje železniškega prometa čez državno mejo, ter drugih naprav za telekomunikacijske povezave med železnicami zagotavljata pogodbenici na svojem ozemlju s svojo železnico. Pristojni organi se lahko dogovorijo tudi drugače.
(2) Vzdrževanje in popravilo stacioniranih signalov, nameščenih na ozemlju sosednje države in pripadajočih signalno-varnostnih naprav ter telekomunikacijskih naprav sta dolžnost tiste železnice, h katere postaji spadajo naprave, naštete v tej točki. Železnice pogodbenic se lahko dogovorijo tudi drugače.
(3) Nabava, inštalacija in vzdrževanje železniške podatkovne postaje za pripravo, obdelavo, prenos in zapisovanje podatkov kakor tudi za to potrebne druge naprave, so naloge tiste železnice, ki uporablja to podatkovno postajo. Oprema podatkovne postaje z ustrezno tehniko, telefonom in radijskim aparatom ter njihovo vzdrževanje je naloga železnice lastnice.
(4) S pristankom pristojnih organov se železnice lahko dogovorijo:
a) za vzpostavitev železniških telekomunikacijskih zvez s skupne mejne postaje na omrežje sosednje železnice,
b) za železniško telekomunikacijsko povezavo med vodilnimi organi železnic.
(5) Železniška radijska območja, vzpostavljena na skupni mejni postaji ali mejni postaji, delujejo po predpisih države, na katere ozemlju obratuje naprava, in na podlagi tistega soglasja pristojnih organov obeh držav, ki ureja postavitev in delovanje radijskih območij na območju državne meje.
(6) Uslužbenci pristojnih organov lahko brezplačno uporabljajo telekomunikacijske naprave sosednje železnice za službene namene. Uporaba teh naprav v zasebne namene ni dovoljena. Zvez iz tega člena ni dovoljeno povezati z javnim telekomunikacijskim omrežjem.

(1) Uslužbenci pristojnih organov lahko zaradi izvajanja službenih nalog iz tega sporazuma prestopijo državno mejo.
(2) Železniško osebje za izvajanje del iz tega sporazuma lahko prestopa slovensko-madžarsko državno mejo z izkaznico za prestop meje, določeno v 11. členu Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o mejni kontroli cestnega in železniškega prometa, ki je bil podpisan 12. oktobra 2000 v Budimpešti.

Carinski nadzor in carinjenje železniških vozil, blaga, prtljage in oseb, ki se prevažajo po železnici, opravljajo carinski organi pogodbenic v skladu z notranjepravnimi predpisi svojih držav.

(1) Oprostitve plačila carin, davščin, pristojbin in drugih finančnih bremen veljajo za predmete, ki jih uslužbenci pristojnih organov in osebje železnic uporabljajo na svojih službenih mestih v službene namene ali pri opravljanju službe na ozemlju sosednje države:
a) službena prometna sredstva, specialna vozila, oprema, nujno orodje in material za potrebe železniških mehaničnih delavnic ali za odpravo železniških prometnih ovir kakor tudi dokumentirano dokazani rezervni deli za potrebe izvajanja in varnosti prometa in drugi nujni predmeti za opravljanje službe, če se uporabljajo namensko;
b) pohištvo in oprema službenih prostorov;
c) uradne listine in potrošni materiali, ki so potrebni za opravljanje službe, službena oprema uslužbencev in predmeti za osebno uporabo skupaj z živili, ki jih uslužbenci za lastne potrebe med opravljanjem svoje službe prinesejo s seboj na ozemlje sosednje države;
d) predmeti, potrebni za gospodinjstvo, ki jih za prvo namestitev pripeljejo s seboj uslužbenci in železniško osebje, ki na ozemlju države druge pogodbenice na skupni mejni postaji opravljajo stalno službo, in njihovi družinski člani, oziroma predmeti za osebno uporabo, ki jih pripeljejo pozneje, z izjemo osebnih vozil. Blago, ki je bilo v postopku carinjenja oproščeno carine, se lahko v treh letih odtuji samo, če se plačajo vse dajatve, ki jih je bilo oproščeno ob uvozu, ki jih določajo predpisi pogodbenice, ki je zagotovila oprostitev.
e) osebna vozila se uvažajo na podlagi vzajemnosti po notranji zakonodaji.
(2) O predmetih iz točk a), b) in d) prvega odstavka je treba sestaviti seznam v treh izvodih, od katerih se en izvod izroči carinskemu organu druge pogodbenice.
Predmeti, našteti v točkah a), b) in d) prvega odstavka, se z ozemlja ene države lahko začasno uvozijo na ozemlje sosednje države z obveznostjo vrnitve.
(3) Na podlagi tega sporazuma lahko uslužbenci in železniško osebje, ki opravljajo službo na ozemlju sosednje države, brez posebnega dovoljenja in brez plačila carine, davščin in drugih pristojbin prenesejo na ozemlje lastne države plačilna sredstva, ki izvirajo iz prodaje vozovnic, tovornine, carine ali drugih davščin in pristojbin; predmete in blago, ki so ga zasegli v času opravljanja službe, ter fitosanitarne in veterinarske vzorce. Ustrezne dokumente o tem je treba pri izstopu, če je to potrebno, predložiti pristojnemu organu.

(1) Če potnik pri izmenjavi prometa na mejni železniški progi, skupni postaji ali mejni postaji zaradi izrednih dogodkov v okviru dejavnosti železnice umre ali se poškoduje oziroma če se predmet, ki ga nosi s seboj ali na sebi, poškoduje ali uniči, je upravičencu do odškodnine odgovorna železnica države, na ozemlju katere je prišlo do dogodka, ki je povzročil škodo, na podlagi predpisov te države glede na kraj dogodka.
(2) Če na kraju oziroma pri dogodku iz prvega odstavka umre ali se poškoduje tretja oseba (ne potnik in ne železniška oseba) ali se poškoduje ali uniči predmet, ki ne spada v okvir veljavnosti pogodbe o prevozu, je upravičencu do odškodnine v skladu s pravnim sistemom domače države odgovorna železnica države, na ozemlju katere je prišlo do dogodka, ki je povzročil škodo.
(3) Če uslužbenec sosednje železnice pri nesreči na železnici v okviru svoje dejavnosti, povezane z izmenjavo prometa pogodbenic, na mejni železniški progi, skupni postaji ali mejni postaji oziroma na poti v službo ali domov umre ali se poškoduje ali se poškoduje ali uniči predmet, ki ga nosi na sebi ali s seboj, se pravni položaj z vidika odškodnine presoja tako, kakor če bi škoda nastala v sosednji državi.
(4) Odgovornost, ki izvira iz transportnih pogodb, in izgubo ali poškodovanje vozil ali rezervnih delov, nakladalnih pripomočkov in palet urejajo določbe dvostranskih in večstranskih mednarodnih sporazumov, ki so obvezujoči za pogodbenici oziroma železnice.
(5) Železnice se morajo zaradi svoje odgovornosti iz prvega in četrtega odstavka glede uveljavljanja medsebojnih zahtev ravnati po naslednjem:
a) škodo, ki so jo povzročili uslužbenci železnice, nosi tista železnica, katere uslužbenci so;
b) škodo, ki nastane zaradi neustreznega stanja objektov, naprav in vlečnih vozil, ki služijo v železniškem prometu ali ga zagotavljajo, nosi tista železnica, ki je dolžna vzdrževati in obnavljati te objekte, naprave in vlečna vozila;
c) za škodo, nastalo zaradi neustreznega tehničnega stanja drugih železniških vozil, je odgovorna tista železnica, ki je zadnja tehnično prevzela ta vozila;
d) če sta škodo povzročili obe železnici ali osebje obeh železnic, nosita železnici škodo v razmerju povzročitve škode, če ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katera železnica ali osebje katere železnice jo je povzročilo, ali če ni mogoče razjasniti razmerja povzročitve, nosita škodo železnici v enakem razmerju;
e) železnici sami nosita škodo, ki nastane zaradi neodpravljenih vzrokov.
(6) Preiskavo in ugotavljanje vzrokov za škodo, nesrečo ali požar, pri kateri se pojavi odgovornost tudi druge železnice, opravijo predstavniki obeh železnic skupaj po pravu tiste države, na katere ozemlju je prišlo do dogodka, nesreče ali požara, ki je povzročil škodo. O podrobnih pravilih preiskave se dogovorita železnici pogodbenic.
(7) Urejanje vprašanj o tem, ali si bosta železnici druga do druge postavljali zahtevek, na kakšen način ga bosta uveljavljali in na kakšen način si bosta zagotavljali odškodnino, sodi v pristojnost železnic.

Plačila in obračuni za opravljene prevoze in železniške storitve kakor tudi plačila za povzročeno materialno škodo se izvajajo na podlagi sporazumov med železnicami pogodbenic.

Fitosanitarni, veterinarski in epidemiološki nadzor železniških pošiljk, ki se prevažajo čez državno mejo, opravljajo za to pristojni organi pogodbenic v skladu s svojo zakonodajo in mednarodnimi predpisi.

(1) Za izvajanje in uporabo tega sporazuma pogodbenici ustanovita Mešano komisijo za železniški promet čez državno mejo (v nadaljevanju: mešana komisija), ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih organov oziroma železnic pogodbenic. Vodji mešane komisije imenujeta ministra držav pogodbenic, pristojna za promet, in se o tem pisno obvestita.
(2) Mešana komisija se sestaja po potrebi, a najmanj enkrat letno izmenično na ozemlju držav pogodbenic.
(3) Delo mešane komisije določa poslovnik, sprejet na prvi seji.

(1) Ta sporazum je treba odobriti v skladu s pravnimi predpisi držav pogodbenic in začne veljati 30. dan po prejemu kasnejše diplomatske note o odobritvi.
(2) Ta sporazum skleneta pogodbenici za nedoločen čas. Sporazum lahko vsaka od pogodbenic odpove. Sporazum preneha veljati po preteku šestih mesecev od dne prejema pisnega obvestila o odpovedi, ki ga ena pogodbenica po diplomatski poti pošlje drugi pogodbenici.
(3) Ta sporazum se lahko spremeni ob pisnem soglasju pogodbenic z izmenjavo diplomatskih not.
Sestavljeno v Lentiju dne 16. novembra 2000 v dveh izvirnikih v slovenskem in madžarskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.