Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud GEOIDES, Franc Bevc, s.p., Celje, in drugih, ki jih zastopa Jože Turk, odvetnik v Celju, na seji dne 7. decembra 2000

1. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. člena, tretje alinee drugega odstavka 28. člena, 48. člena, 50. člena in prvega odstavka 52. člena zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00) se sprejmejo.
2. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje 50. člena in prvega odstavka 52. člena zakona o geodetski dejavnosti, kolikor onemogočata samostojno opravljanje geodetskih storitev iz druge alinee 51. člena navedenega zakona tistim osebam, ki imajo srednjo izobrazbo geodetske smeri in so te storitve opravljale ob njegovi uveljavitvi.

1. Pobudniki zatrjujejo, da so do uveljavitve zakona o geodetski dejavnosti (v nadaljevanju: ZGeoD) tudi geodeti s srednješolsko izobrazbo lahko opravljali najzahtevnejše geodetske storitve, po njegovi uveljavitvi pa ne morejo samostojno opravljati niti najenostavnejših. S tem naj bi ZGeoD nedopustno posegel v pravico do svobode dela (49. člen ustave) in v pravico do socialne varnosti (50. člen ustave) tistih, ki so po prej veljavnem zakonu o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76 in nasl.; v nadaljevanju: ZGS) in zakonu o temeljih geodetske dejavnosti, pomembne za vso državo (Uradni list SFRJ, št. 63/90 ZTGD), lahko opravljali vse geodetske storitve. V odgovoru na mnenje vlade so še navedli, da so postopki v zvezi z ureditvijo mej in parcelacije v 70. letih postali upravni postopki, zakoličbe stavb in objektov ter izdelava geodetskih načrtov pa so se ves čas izvajali izven tega postopka. Do leta 1995 naj bi geodetski tehniki opravili med 80 do 90% vseh geodetskih storitev. V tem letu naj bi Geodetska uprava Republike Slovenije začela z zunanjimi izvajalci sklepati pogodbe o izvajanju geodetskih storitev in jim na podlagi teh pogodb podeljevati javna pooblastila za vodenje upravnih postopkov. Po teh pogodbah geodetski tehniki niso smeli več opravljati del, katerih posledica je bila izdaja upravne odločbe. V ZGeoD je bil sprejet amandma, s katerim naj bi bil za geodetske tehnike ustvarjen položaj pred letom 1995. Zakoličbe stavb in objektov ter izdelave geodetskega načrta kot dela lokacijske dokumentacije pa naj bi še vedno ne smeli opravljati samostojno. Izrecno izpodbijajo 7. in 48. člen ZGeoD ter predlagajo, naj se 48. člen ZGeoD razširi tudi na osebe s srednješolsko izobrazbo in najmanj 20 leti delovne dobe ter strokovnim izpitom. Hkrati predlagajo tudi začasno zadržanje 3., 6., 7. in 48. člena ZGeoD, kolikor geodetom s srednješolsko izobrazbo in 20 leti delovne dobe ter strokovnim izpitom onemogočajo opravljanje del odgovornega geodeta.
2. Vlada meni, da pobuda ni utemeljena. Navaja, da so geodetske storitve upravni postopki, zanje pa so z odredbo vlade o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti delavci za opravljanje dejanj v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 14/88), določeni pogoji glede strokovne izobrazbe. Ob upoštevanju tega predpisa je Ministrstvo za okolje in prostor leta 1995 izdalo navodilo, na podlagi katerega so se geodetske storitve oddajale zunanjim izvajalcem s pogodbo o izvajanju geodetskih storitev. Navodilo je razlikovalo med popolnim in med delnim pooblastilom. Popolno pooblastilo je obsegalo opravljanje vseh geodetskih storitev in je bilo dano osebam z najmanj višjo izobrazbo geodetske smeri ali osebam s srednjo izobrazbo geodetske smeri in višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri. Delno pooblastilo je obsegalo zakoličbo stavb in objektov ter izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih pregledov. Dano je bilo osebam z vsaj srednjo izobrazbo geodetske smeri.

3. Po določbi 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju: ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev neustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.
4. Pobudniki so geodeti ter samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z geodetsko dejavnostjo. Imajo srednjo strokovno izobrazbo geodetske smeri oziroma nimajo zaposlenih oseb, ki bi imele visokošolsko izobrazbo geodetske smeri. S trditvijo, da jim izpodbijani ZGeoD z uvedbo institutov odgovornega geodeta in dovoljenja za opravljanje geodetskih storitev znatno poslabšuje možnosti za opravljanje poklica in za opravljanje geodetske dejavnosti, izkazujejo pravni interes za vložitev pobude.

5. Pobudniki izrecno izpodbijajo 7. in 48. člen ZGe-oD, iz njihovih navedb in predloga odločitve pa izhaja, da poleg omenjenih dveh določb izpodbijajo še tretjo alineo drugega odstavka 28. člena, 50. člen in prvi odstavek 52. člena ZGeoD. Po ZGeoD lahko geodetske storitve opravljajo le geodetska podjetja, ki imajo dovoljenje za njihovo opravljanje (27. člen), za vsako geodetsko storitev pa morajo imenovati odgovornega geodeta (31. člen). Med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje teh storitev je tudi ta, da imajo po pogodbi o zaposlitvi ali o delu zagotovljeno sodelovanje odgovornega geodeta (tretja alinea drugega odstavka 28. člena). Eden od pogojev za pridobitev naziva odgovornega geodeta pa je visokošolska oziroma univerzitetna izobrazba geodetske smeri (prvi odstavek 7. člena). Člen 48 določa izjemo za osebe, ki imajo višješolsko izobrazbo geodetske smeri in najmanj pet let delovne dobe. Člen 50 ZGeoD določa za izpolnitev zahteve po imenovanju odgovornega geodeta obdobje enega leta od vzpostavitve imenika geodetov oziroma geodetskih podjetij. Prvi odstavek 52. člena ZGeoD pa odlaga učinkovanje zahteve po pridobitvi dovoljenja za opravljanje geodetske dejavnosti za eno leto od uveljavitve zakona.
6. Ustavno sodišče je pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti teh določb sprejelo. V postopku bo presodilo utemeljenost navedb pobudnikov, da izpodbijane določbe ZGeoD posegajo v njihove ustavne pravice iz 49. člena in iz 50. člena ustave. Preizkusilo bo tudi, ali so bile osebam, ki se ukvarjajo z geodetsko dejavnostjo in imajo srednjo strokovno izobrazbo geodetske smeri, dane zadostne možnosti za prilagoditev na nove zahteve glede strokovne izobrazbe.
7. Po določbi 39. člena ZUstS sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Na eni strani je treba presoditi, kakšne posledice bi nastale, če izvrševanja spornega predpisa ne bi zadržalo, pa bi kasneje ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo oziroma z zakonom; na drugi strani je treba upoštevati težo posledic, ki bi nastale, če bi izvrševanje spornega predpisa zadržalo, pa bi se izkazalo, da izpodbijanemu predpisu ni mogoče očitati neskladnosti z ustavo oziroma z zakonom.
8. Po poteku roka iz 50. člena oziroma iz prvega odstavka 52. člena ZGeoD bodo lahko geodetske storitve iz druge alinee 51. člena zakona, tj. zakoličbe stavb in objektov na podlagi lokacijskega dovoljenja, izdelavo geodetskih načrtov za lokacijske dokumentacije ter izdelavo geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za tehnične preglede, opravljale le osebe, ki so ob izpolnjevanju ostalih pogojev končale bodisi univerzitetni bodisi visokošolski študij geodezije (prvi odstavek 7. člena). Pred potekom roka so te storitve lahko opravljali samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki so imeli zaposlena dva geodeta z najmanj srednjo izobrazbo (drugi odstavek 14. člena ZGS in točka IV odredbe o splošnih pogojih za opravljanje del v zadevah geodetske službe, Uradni list SRS, št. 13/78). Nova ureditev ogroža torej tako zaposlitev oseb s srednjo izobrazbo geodetske smeri kot tudi nadaljnji obstoj samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z geodetsko dejavnostjo in nimajo zaposlenih oseb z visokošolsko oziroma z univerzitetno izobrazbo. Na drugi strani zadržanje izvrševanja in kasnejša ugotovitev skladnosti izpodbijanih določb z ustavo pomeni le odložitev učinkovanja določb o strožjih pogojih za opravljanje geodetskih storitev. Pri tehtanju posledic je ustavno sodišče odločilo v korist pobudnikov.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. UI 230/00-11
Ljubljana, dne 7. decembra 2000.