Na podlagi 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 17/91, 13/93 in 66/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) in 7. in 15. člena statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Dobrna na 15. redni seji dne 7. 12. 2000 sprejel

S tem odlokom se določa in opredeljuje pokopališki in pogrebni red, ki velja za pokopališče na območju Občine Dobrna.

Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
Pokopališče je objekt komunalne infrastrukture v javni rabi. Upravljanje pokopališča se uredi z upravljavcem s pogodbo ali podeli koncesija na podlagi javnega razpisa za največ štiri leta.
Urejanje pokopališč obsega: vzdrževanje, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč.

Komunalna organizacija oziroma upravljalec mora opravljati pokopališko in pogrebno dejavnost na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

S tem odlokom o pokopališkem in pogrebnem redu se za pokopališče Dobrna določa:
– pokopališki okoliš,
– upravljanje pokopališča,
– vzdrževanje in ureditev pokopališča,
– oddajanje grobov v najem,
– način pokopa in pogrebno svečanost,
– ureditev groba.

Na območju Občine Dobrna je naslednje pokopališče:
Pokopališče Dobrna za območje naselij: Dobrna, del naselja Brdce nad Dobrno, Klanc, Loka pri Dobrni, Lokovina, Pristova, Parož, Vinska gorica in Zavrh nad Dobrno, s podružničnim pokopališčem na Paškem Kozjaku za območje naselja Strmec nad Dobrno in del naselja Brdc nad Dobrno.
Podružnično pokopališče na Paškem Kozjaku je lahko še naprej v upravljanju lokalnega pokopališkega odbora. Druge določbe tega odloka se za podružnično pokopališče uporabljajo smiselno.

Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost ali raso.
Na pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno;
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče.

O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije in v skladu s prostorsko dokumentacijo določi, na predlog župana, občinski svet. Pri opustitvi pokopališča je potrebno pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine.
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa. Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.

Pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali ograjo ali zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov. Na pokopališču mora biti zagotovljeno dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezna oskrba z vodo, odvoz komunalnih odpadkov in ozvočenje. Mrliško vežo za čuvanje umrlih morajo imeti vsa pokopališča, določena v petem členu tega odloka.
Upravljalec je dolžan pokopališče z vsemi napravami vzdrževati in urejati, kot dober gospodar.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Vsako pokopališče mora imeti garderobo za pokopališčne delavce, shrambo za orodje, prostor za odlaganje spomenikov, urejen prostor za zbiranje in odvoz odpadkov, možno oskrbo z vodo in elektriko, urejen dostop z motornimi vozili in parkirišče.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora. Višina spomenikov in nagrobnikov na enojnem in dvojnem grobu lahko sega le do višine 80 cm, na žarnem grobu največ do 70 cm, širina groba mora biti primerna velikosti grobnega prostora.
Postavljanje nagrobnikov in sajenje okrasnega grmičevja mora biti v skladu z načrtom ureditve pokopališča in predhodnim soglasjem upravljavca pokopališča.

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na podlagi ureditvenega načrta, skladno z dolgoročnim družbenim planom občine.
Pokopališče mora imeti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke, vrste in grobove.
Z načrtom se določi razdelitev grobnih mest na vrstne grobove, grobišča, žarne grobove, prostore za anonimne pokope ter za raztrositev pepela. Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega. Občina oziroma upravljalec pokopališča pa posebej vodi knjigo pokopanih.
Hoja po prostoru za anonimne pokope in raztrositev pepela ni dovoljena.
Gradnja novih grobnic ni dovoljena.

Mere grobnih prostorov na pokopališču so naslednje:
– za enojni grob: dolžina 2,40 m in širina 1,20 m (s stezo širine 60 cm),
– za dvojni grob (družinski grob): dolžina 2,40 m in širina 2,40 m (s stezo širine 60 cm),
– za otroški grob, do 10 let starosti, polovične mere enojnega groba.
Minimalne mere za grob so:
– dolžina 2,20 m,
– globina 1,80 m, oziroma najmanj 1,20 m za otroški grob.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina 1 m, dolžina 1,20 m. V en žarni grob je lahko spravljenih več žar.
Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, upravljalec pokopališča pa lahko na osnovi načrta razdelitve predlaga pristojnemu občinskemu organu bolj racionalen načrt razdelitve na pokopališčne oddelke.

Dodelitev novega grobnega prostora se opravi po vrstnem redu, razen v primerih:
– kadar gre za pokop v dvojni (družinski) grob,
– kadar gre za pokopa v enojni grob po poteku mirovalne dobe,
– kadar gre za pokop žare.
Žare s pepelom se shranjujejo v žarnih grobovih ali v obstoječih klasičnih grobovih.
Pokop v tuj grob brez dovoljenja dotedanjega najemnika grobnega prostora ni dovoljen.

Prekop groba oziroma ponoven pokop v ta grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Grob se sme izjemoma odpreti pred pretekom mirovalne dobe in umrlega prenesti na drugo pokopališče oziroma grob skladno z predpisi in z vsemi predhodnimi soglasji upravnih in drugih pristojnih organov.
Ob ponovnem pokopu ali v primeru prejšnjega odstavka lahko posega v grobni prostor samo upravljalec pokopališča.

Prevoz pokojnika se sme opraviti praviloma le s posebnim vozilom, katerega priskrbi upravljalec pokopališča ali organizator pogrebne svečanosti.

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljalec pokopališča v dogovoru s svojci umrlega.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Pokop se lahko opravi, ko so predloženi vsi dokumenti, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve.
Umrli se do pokopa praviloma čuva v mrliški veži.

Ob prijavi pokopa oziroma sklenitve najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor (enojni grob), na izrecno željo najemnika, se dodeli še dodatni grobni prostor (dvojni grob), za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.
Prostor za grob se daje v najem z najemno pogodbo, ki ureja medsebojna razmerja med najemodajalcem in najemnikom.
Najemna pogodba se sklene za 10 let, oziroma za določeno mirovalno dobo, in se lahko vsakokrat podaljša za naslednjih 10 let, do opustitve pokopališča.
Po preteku mirovalne dobe lahko najemnik pisno odpove in vrne zemljišče upravljalcu. Upravljalec pa vrnjeno zemljišče odda naslednjemu najemniku, če ima smrtni primer.
Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče ali se odseli, mora to javiti v roku 14 dni po preselitvi upravljalcu ali občini, da lahko spremeni naslov najemnika za nemoteno pošiljanje računov za najemnine in ostala obvestila.
Samo najemnik grobnega prostora ima pravico odločati o grobnem prostoru glede nadaljnjih pokopov.
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno na kvadratni meter površine grobnega prostora. Posebej se določi cena na oddelku za žarne pokope.
Cena za kvadratni meter površine grobnega prostora na pokopališču Dobrna potrjuje na predlog upravljalca pokopališča oziroma občine, Občinski svet občine Dobrna.
Zbrana sredstva so namenska in se lahko uporabijo le za urejevanje in vzdrževanje pokopališča.

Skrbnik je dolžan skrbeti za grob najmanj 10 let, kolikor traja mirovalna doba.
Upravljalec pokopališča pa razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opominu ne poravna najemnine več kot tri leta,
– če najemnik, kljub opozorilu že daljše obdobje ne vzdržuje groba kljub posebnemu opominu,
– ob izjavi najemnika grobnega prostora, da se odpoveduje grobnemu prostoru in razveljavlja najemno pogodbo za grobni prostor,
– ob opustitvi pokopališča.
Neredno je vzdrževan grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, ko se grob prekoplje za nadaljnji najem.
Najemnik grobnega prostora mora odstraniti opremo groba v 15 dneh po preteku ali razveljaviti najemne pogodbe. Kolikor se ne odstrani nagrobne opreme v določenem roku, jo po predhodnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
V času odstranitve opreme do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.

Vsakemu umrlemu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu s pokojnikovo voljo oziroma željo svojcev ali plačnikom pogreba. Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med svojci in upravljalcem pokopališča oziroma pogrebnim izvajalcem o načinu priprave in vodenja pogrebne svečanosti.
Za umrle občane, za katere se ugotovi, da nimajo svojcev ali drugih, ki bi poskrbeli za pokop, mora le-to poskrbeti in plačati občina.
Ob pokopu umrlega se organizira javna pogrebna svečanost, razen, če ni drugače dogovorjeno. Javno pogrebno svečanost organizira upravljalec pokopališča kjer bo pokop, pri čemer glede obsega upošteva želje osebe, ki je poskrbela za pokop umrlega. Pogrebna svečanost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Na željo pokojnika ali svojcev se o pogrebu ne obvesti javnosti, tihi pokop (pogreb v družinskem krogu). Upravljalec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.

Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki upravljalca. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke.
Pogreba svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba upravljalca pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ob predhodnem sporazumu pokojnikovih svojcev.
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogreba je na čelu sprevoda državna zastava, nato prapori; v primeru verskega obreda pa državna zastava, križ oziroma verski simbol in nato prapori,
– za prapori so nosilci odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, predstavnik verske skupnosti, krsta ali žara, svojci in za njim drugi udeleženci pogreba.
Če se pogrebne svečanosti udeležijo predstavniki enot slovenske vojske, policije, društva (lovci, gasilci...), se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za zastavonošo državne zastave oziroma tako, kot določajo njihova pravila.

Pri odprtem grobu se od pokojnika prvi poslovi predstavnik verske skupnosti, nato nastopi govornik, pevci ter na koncu pozdrav s prapori.
Izvajalci pogrebne svečanosti ostanejo pri odprtem grobu do konca pogrebne poslovitve.

Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost, za kar je odgovoren vodja enote.

Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pokopa dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in nagrobnih spomenikov.
Smiselno se prvi odstavek tega člena uporablja za izkop groba, s tem, da se izkop opravi brez škode in poškodovanja sosednjih grobov in nagrobnih spomenikov.

Najemnik groba mora pred ureditvijo groba vložiti pri upravljalcu pokopališča prijavo s predlogom za ureditev groba.
Predlog ureditve mora biti v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča.
Če upravljalec ugotovi, da grob ni urejen v skladu z ugotovitvenim načrtom pokopališča, o tem najemnika pisno obvesti in mu določi rok za ureditev groba. Če najemnik v določenem roku groba ne uredi v skladu z ureditvenim načrtom, ga uredi upravljalec na lastne stroške.

Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov.

Grobovi se lahko ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki v skladu z opredelitvami pokopališkega načrta. Za postavitev ograje, okvirov, pokrivnih plošč in spomenika je potrebno pridobiti soglasje upravljalca pokopališča.
Če najemnik groba postavi ali odstrani nagrobnik v nasprotju s soglasjem mora nepravilnosti odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.

Upravljalec pokopališča:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča z vsemi objekti in napravami; pokopališke poti, zgradbe, žive meje in druge komunalne naprave,
– izvaja pripravo in oddajanje grobnih in žarnih prostorov in o tem vodi posebno evidenco z označbo in površino grobnega prostora ter vodi evidenco o sklenjenih najemnih pogodbah in pokopanih osebah ter skrbnikih grobov,
– ugotavlja pravilnost pokopališčnih dokumentov za dovolitev pokopa,
– določa datum in uro ter mesto pokopa praviloma v sporazumu z naročnikom oziroma organizatorjem pogreba,
– opravlja pokope in prekope grobov,
– grobove, ki nimajo svojcev ali zavezancev vzdržuje upravljalec na stroške občine najdlje 10 let,
– skrbi za red, čistočo in mir na pokopališču,
– skrbi za odvoz odpadkov in smeti.
Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama.

Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu oziroma občini.

Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih, oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– poškodovanje grobov, cvetja, sveč, nasadov, mrliške vežice in naprav na območju pokopališča,
– sajenje dreves brez soglasja upravljalca,
– postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez poprejšnjega soglasja upravljalca pokopališča,
– oddaja grobov brez soglasja upravljalca pokopališča,
– vodenje živali po pokopališču in v mrliško vežico,
– vožnja s kolesi oziroma drugimi prevoznimi sredstvi,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, mrliške vežice in drugih objektov na pokopališču,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.

Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje upravljalca pokopališke dejavnosti oziroma koncesionarja, če ravna v nasprotju z 17., 21. in 25. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca oziroma koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila 27. člena tega odloka.

Uresničevanje nad izvajanjem tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.

Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Dobrna preneha uporabljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 17/96).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2001 dalje.