Na podlagi 32. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/95 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 46. člena statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00) je Nadzorni odbor občine Borovnica na 4. redni seji dne 12. 7. 2000 sprejel

S tem poslovnikom se ureja organizacija in določa način dela Nadzornega odbora občine Borovnica (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter status članov odbora kot organa občine.

Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
Nadzorni odbor varuje uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani pri svojem delu.

Delo nadzornega odbora je javno in v skladu s tem poslovnikom. Po predhodni presoji lahko nadzorni odbor z odločitvijo javnost izključi.

Nadzorni odbor dela na rednih sejah, katere se sklicujejo med 10. januarjem in 31. julijem ter 5. septembrom in 20. decembrom, zaradi nujnih primerov pa lahko tudi na izrednih sejah izven tega časa.

Sedež nadzornega odbora je v Borovnici, Paplerjeva 22.
Nadzorni odbor občine Borovnica ima svoj pečat v obliki kroga, premera 35 mm, ki ima v sredini grb občine Borovnica, ob krožnici zgoraj napis OBČINA BOROVNICA, ob krožnici spodaj pa napis NADZORNI ODBOR.

Nadzorni odbor predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ga izmed članov izvoli nadzorni odbor.

Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje,
– podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte odbora,
– skrbi za izvajanje sklepov,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo,
– po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta.

Nadzorni odbor ima tri člane. Imenuje jih občinski svet za dobo 4 leta oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Predsednika in namestnika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, članov sveta ožjih delov občine, tajnik občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanja mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora, po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja , volitve in imenovanja.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Tajnik občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo nadzornega odbora.
O seji nadzornega odbora se piše zapisnik in vodi evidenco prisotnosti. Zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora.

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do nagrade v obliki sejnine za opravljanje funkcije v skladu v skladu s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
Izvedencu iz 45. člena pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu, na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence (Uradni list RS, št. 61/97 in 72/98).

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev, ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor do 31. januarja tekočega leta sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskimi nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. Stranka v postopku (nadzorovana stranka) je porabnik sredstev občinskih financ.

Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore.
O izboru nadzorovane stranke se nadzorni odbor odloča samostojno in izda o tem ustrezen sklep, ki se dostavi nadzorovani stranki, najkasneje 7 dni pred izvedbo nadzora.

Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki (občinskih) proračunskih sredstev, na krajši rok pa posamezni uporabniki iz različnih dejavnosti.

Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji na osnovi:
– pobud občinskega sveta,
– pobud župana,
– pobud članov nadzornega odbora,
– na podlagi zahteve najmanj 5% volivcev v občini.
Zahteva volivcev za izvedbo občasnega nadzora nadzornega odbora mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo nadzorni odbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volilcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volilca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Predsednik nadzornega odbora lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volilcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volilcu na seznamu.

Nadzor opravijo člani nadzornega odbora. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Za izvedbo določene naloge iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor oblikuje delovno skupino oziroma pooblasti posameznega člana nadzornega odbora, o čemer se obvesti vse člane nadzornega odbora.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega lastnega programa nadzora.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov in nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanja nadzora.

O vsakem nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke in druge mirodajne listine ter zapisnik, predhodno poročilo, ugovori in končno poročilo.

Poročilo izvedenca obravnava nadzorni odbor in na podlagi tega oblikuje predhodno poročilo in ga pošlje nadzorovani stranki.
Stranka lahko v roku 15 dni od dneva prejema predhodnega poročila pri nadzornem odboru vloži pisni ugovor, o katerem le-ta odloči v roku 15 dni.

Poročilo lahko vsebuje tudi priporočilo za smotrnejšo porabo proračunskih sredstev v bodoče.
Nadzorni odbor v teku postopka opozori nadzorovano stranko, da odpravi morebitna proti predpisana dejanja in ravnanja. Če nadzirana stranka opozorila ne upošteva, se to navede v poročilu.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. O obveščanju javnosti mora upoštevati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora najmanj dvakrat letno.

V nujnih primerih lahko predsednik skliče izredno sejo nadzornega odbora. V zahtevi za sklic morajo biti navedeni razlogi za izredni sklic in praviloma priloženo gradivo, o katerem naj se odloča.

Predsednik pripravi predlog dnevnega reda in ga pošlje skupaj z gradivom praviloma 7 dni pred sejo članom odbora.

Na izredni seji lahko predsednik predlaga dnevni red in predloži gradivo članom na sami seji nadzornega odbora.

Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.

Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati o njih. Evidenco udeležbe vodi zapisnikar nadzornega odbora.

Na seji nadzornega odbora so lahko tudi druge osebe. Prisotne so na podlagi vabila predsednika ali s soglasjem nadzornega odbora.

Predsednik na začetku seje ugotovi sklepčnost nadzornega odbora: zabeležijo se opravičeno odsotni, neopravičeno odsotni in morebitna prisotnost drugih oseb.

Za tem sledi sprejem dnevnega reda, v katerem se lahko spremeni vrstni red, umaknejo predlogi ali predlaga razširitev dnevnega reda.
Dnevni red da v celoti predsednik na glasovanje.

Nato se preide k sprejemanju zapisnika prejšnje seje, h kateremu člani lahko podajo pripombe za ustrezno spremembo ali dopolnitev. Zapisnik je sprejet, če nanj ni pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih oziroma pripombe niso bile izglasovane.

Dnevni red se obravnava po vrstnem redu posameznih točk, na začetku vsake predlagatelj lahko poda obrazložitev.

Po končani obrazložitvi predsednik odpre razpravo, h kateri se člani prijavljajo z dvigom rok.
Razpravljanje posameznika mora biti časovno primerno omejeno in se mora nanašati na obravnavano točko, sicer ga predsednik na to opomni, oziroma po neuspešnem opominu odvzame besedo.
O morebitnem ugovoru oziroma odvzemu besede odloči nadzorni odbor.

Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več razpravljalcev.
Če so za razpravo potrebni nadaljnji materiali in dokumenti, se razprava nadaljuje po pridobitvi le teh.

Predsednik prekine sejo nadzornega odbora in jo po možnosti preloži na določen datum, če:
1. seja ni več sklepčna,
2. je potrebno dobiti mnenje drugih organov,
3. tako sklene nadzorni odbor.
Nedokončana zadeva se preloži na eno od prihodnjih sej.
Nadzorni odbor zaključi sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.

Predsednik skrbi na seji za red in sme kršilca reda opomniti oziroma mu odvzeti besedo ali v skrajnem primeru zahtevati, da zapusti sejo.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik.
O morebitnem ugovoru, vloženem v treh dneh, odloča nadzorni odbor na prihodnjih seji.
Predsednik lahko prekine sejo odbora, če reda na njej ni mogoče ohraniti s prej navedenimi ukrepi.

Nadzorni odbor veljavno odloča, sklepa in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. Po končani razpravi se o predlogu pripravi sklep in opravi glasovanje.
Glasovanje je javno ali tajno.

Javno glasovanje se opravi z dviganjem rok po predsednikovem vprašanju, kdo je za predlog in kdo je proti predlogu. Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se glasuje po vrstnem redu glede na oddanost predlogov.
Takoj, ko je predlog sprejet, je glasovanje končano.

Nadzorni odbor lahko sklene, da se odloča s tajnim glasovanjem in se za vsako glasovanje pripravi tri enako velike glasovnice z žigom nadzornega odbora in vpisanima besedama “ZA” (na desni strani), “PROTI” (na levi strani); obkroži se le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik odbora, slednji tudi objaviti rezultat glasovanja. Oba pa podpišeta zapisnik o izvedbi in izidu glasovanja.

O sejah nadzornega odbora se piše skrajšan zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu s poudarkom na:
– udeležencih seje,
– spremembah in dopolnitvah dnevnega reda,
– razpravljalcih in sprejetih sklepih.
K zapisniku se priloži seznam obravnavanega gradiva.

Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Na seji sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar nadzornega odbora.

Z gradivom zaupne narave se ravna po ustreznem aktu občinskega sveta.
Celotno gradivo o delu nadzornega odbora se hrani v arhivu občinske uprave.

Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se uporablja določila poslovnika o delu občinskega sveta.

Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov in ga posreduje občinskemu svetu v vednost.
Za spremembe in dopolnitve poslovnika velja enak postopek.

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.