Na podlagi 15., 16., 17. in 18. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in 18. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 20. seji dne 20. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se na območju Mestne občine Kranj urejajo:
II. Omejitve in prepovedi prometa
III. Ustavljanje in parkiranje
IV. Avtobusna postaja in postajališča
V. Posebne storitve na javnih prometnih površinah
VI. Odstranitev nepravilno parkiranih vozil in zapuščenih vozil
VII. Prisotnost živali v prometu
VIII. Varstvo cest in okolja
IX. Varstvo udeležencev v prometu
X. Nadzor
XI. Prehodne in končne določbe.
2. člen
(pomen izrazov v odloku)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v odloku imajo enak pomen, kot izrazi v 19. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 – v nadaljevanju: zakon) in v 14. členu zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97).
(2) Naselja po tem odloku so območja, označena s prometnim znakom “ime naselja” (III-14) in “konec naselja” (III-15).
(3) Javne prometne površine v Mestni občini Kranj so kategorizirane javne ceste – lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje, v naseljih tudi pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori na javnih cestah in izven njih, rezervirane parkirne površine ter dovozne ceste k javnim in poslovnim stavbam ter stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, kakor tudi prometne površine ob teh objektih, ki so v upravljanju izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest, krajevnih skupnosti ali mestnih četrti oziroma stanovanjskih in drugih objektov.
(4) Posebne prometne površine, namenjen pešcem, so območja za pešce in območja umirjenega prometa. To so posebej označene prometne površine v mestu ali naseljih, na katerih je promet z vozili prepovedan oziroma je omejen, celotno prometno površino pa lahko uporabljajo pešci.
3. člen
(pristojnost za urejanje prometa)
(1) Svet mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet MOK) odloča na predlog župana o prometnih ureditvah na posameznih urbanih območjih naselij občine in določa območja za pešce in območja umirjenega prometa.
(2) Oddelek za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Oddelek za GJS), kot občinski upravni organ, pristojen za ceste in promet:
1. določa prednostne in stranske ceste;
2. določa enosmerne ceste;
3. določa prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil;
4. omejuje hitrost vožnje na občinskih cestah;
5. določa prometno signalizacijo na občinskih cestah;
6. določa javne in rezervirane parkirne površine, način parkiranja, območja kratkotrajnega parkiranja in območja, kjer je treba parkiranje plačati, prepoved parkiranja in ustavljanja;
7. odreja postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj ter posebne tehnične in druge ukrepa za varnost otrok, slabotnih in ostarelih ter telesno in duševno prizadetih oseb;
8. odreja ukrepe za umirjanje hitrosti;
9. ureja promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vprežnimi vozili;
10. ureja gonjenje in vodenje živine;
11. ukrepa v drugih zadevah zagotavljanja prometne varnosti.
II. OMEJITVE IN PREPOVEDI PROMETA
1. Prometna ureditev starega dela mesta Kranja
4. člen
(območje umirjenega prometa)
(1) Območje dela mesta Kranja, ki obsega Jahačev prehod, Maistrov trg, Prešernovo ulico, Glavni trg, Poštno ulico, Tavčarjevo ulico, Reginčevo ulico, Tomšičevo ulico, Jenkovo ulico, Cankarjevo ulico, Trubarjev trg, Vodopivčevo ulico, ulico Škrlovec, ulico Pot na kolodvor in ulico Na skali je območje umirjenega prometa, v kateri imajo pešci prednost pred vozili ter uporabniki posebnih prevoznih sredstev (športni pripomočki in naprave – rolke, rolerji, skiroji, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca).
(2) Promet z vozili je v območju umirjenega prometa prepovedan.
5. člen
(dovoljen promet v območju umirjenega prometa)
(1) Promet z vozili v coni za pešce je dovoljen za stanovalce, ki imajo stalno prebivališče in dejansko živijo na tem območju, za vozila pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in drugih oseb, ki so registrirana oziroma imajo svoj sedež na območju umirjenega prometa in tu opravljajo svojo dejavnost ter za lastnike nepremičnin na tem območju.
(2) V območju umirjenega prometa je dovoljen promet tudi za vozila:
– policije,
– oddelka mestne inšpekcije,
– reševalne in gasilske službe,
– vzdrževanja in čiščenja cest,
– odvoza komunalnih odpadkov,
– poštnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih služb,
– za avtobuse mestnega potniškega prometa posebne izvedbe, v času izvajanja njihove dejavnosti.
(3) V območju umirjenega prometa je dovoljen promet za vozila invalidov s telesno okvaro, zaradi katere je njihovo gibanje oteženo in omejeno. V času vožnje in parkiranja v območju umirjenega prometa morajo biti ta vozila označena z veljavno parkirno karto, ki jo izda upravna enota.
(4) V območju umirjenega prometa je dovoljen promet vozil stanovalcev z začasnim bivališčem na tem območju.
(5) V območju umirjenega prometa je dovoljen promet tudi za kolesa, razen po Prešernovi ulici, delu Glavnega trga od Prešernove ulice do Poštne ulice in delu Poštne ulice med Glavnim trgom in Tavčarjevo ulico, in uporabnike posebnih prevoznih sredstev.
(6) Oddelek za GJS lahko dovoli promet z vozili v območju umirjenega prometa za potrebe izvajanja:
– avtotaksi prevozov,
– servisnih dejavnosti,
– gradbenih in obnovitvenih del,
– komunalnih storitev,
– varovanja premoženja in oseb,
– zdravstvene in socialne oskrbe oziroma pomiči na domu,
– sanitarno-higienske in veterinarske službe,
– dejavnosti službe za zaščito in reševanje,
– javnih prireditev,
– v času tradicionalnih kulturnih prireditev in verskih obredov.
Pogoje za vožnjo in zadrževanje v območju umirjenega prometa določi Oddelek za GJS v dovoljenju.
(7) Motorna vozila morajo pri vožnji v območju umirjenega prometa upoštevati prednost pešcev, kolesarjev in uporabnikov posebnih prevoznih sredstev.
6. člen
(dovoz in odvoz blaga na območju umirjenega prometa)
(1) Dovoz in odvoz blaga je v območju umirjenega prometa dovoljen ob delavnikih med 6. in 9.30, z motornimi vozili z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone.
(2) Dovoz blaga na tržnico in odvoz z nje je dovoljen le po mostu čez Kokro ter delu Poštne in Tavčarjeve ulice v času med 6. in 9. uro, odvoz pa v eni uri po zaključku obratovanja tržnice.
(3) Dovoz in odvoz blaga po Prešernovi ulici je dovoljen le za stanovanjske in poslovne prostore v tej ulici.
(4) Kot dovoz in odvoz blaga se šteje tudi vožnja vozil imetnikov poslovnih prostorov na območje umirjenega prometa.
(5) V posebej utemeljenih primerih lahko Oddelek za GJS izda dovoljenje za dovoz oziroma odvoz blaga izven časa oziroma z motornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno maso, določeno v prvem odstavku tega člena. V dovoljenju določi čas in kraj zadrževanja v območju umirjenega prometa ter največjo dovoljeno maso.
(6) Motorna in priklopna vozila, ki so prirejena oziroma se uporabljajo kot priročne delavnice, skladišča ali prodajalne, se smejo zadrževati v območju umirjenega prometa le v času in na kraju, ki ga v dovoljenju določi Oddelek za GJS.
(7) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(9) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
7. člen
(označevanje vozil v območju umirjenega prometa)
(1) Motorna vozila razen vozil iz drugega odstavka 5. člena odloka, ki smejo voziti v območju umirjenega prometa na podlagi 5. in 6. člena tega odloka, morajo biti v času zadrževanja v tem območju vidno označena s dovolilnico, ki jo izda Oddelek za GJS.
(2) Pred izdajo dovolilnice za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem in začasnim bivališčem ter lastnikov nepremičnin na območju umirjenega prometa lahko Oddelek za GJS pridobiti predhodno soglasje Krajevne skupnosti Kranj Center.
(3) Vozila invalidov ter zdravstveni delavcev in delavcev socialnih služb morajo biti v času vožnje in parkiranja v območju umirjenega prometa označena z veljavno parkirno karto, ki jo izda upravna enota.
(4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1. in 3. členom tega odloka.
8. člen
(hitrost vožnje v območju umirjenega prometa)
Na območju umirjenega prometa je hitrost motornih vozil omejena na največ 30 km/h, po Prešernovi ulici, delu Glavnega trga od Prešernove ulice do Poštne ulice in delu Poštne ulice med Glavnim trgom in Tavčarjevo ulico pa na največ 5 km/h.
9. člen
(ustavljanje in parkiranje vozil na območju umirjenega prometa)
(1) Na prometnih površinah v območju umirjenega prometa je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje vozil.
(2) Na prometnih površinah v območju umirjenega prometa smejo vozila ustavljati le na mestih, določenih na dovolilnici, parkirati pa smejo samo v času nakladanja in razkladanja blaga oziroma vstopanja in izstopanja potnikov, vendar največ 30 minut. Vozniki morajo čas parkiranja vozila označiti na vidnem mestu s parkirno uro.
(3) Stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju umirjenega prometa, ki nimajo garaž ali funkcionalnih zemljišč, kjer bi lahko parkirali svoja vozila, smejo svoja vozila časovno neomejeno parkirati le na parkirnih površinah, ki jih Oddelek za GJS določi v Tavčarjevi, Tomšičevi in Poštni ulici ter na Trubarjevem trgu. Natančno lokacijo in število parkirnih mest določi v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Center.
(4) Na parkiriščih, določenih za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju umirjenega prometa, ne smejo parkirati drugi uporabniki javnih prometni površin v tem območju.
(5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s drugim in četrtim odstavkom tega člena.
10. člen
(fizična zapora in nadzor vstopa)
(1) Območje umirjenega prometa je lahko varovano s premičnimi in nepremičnimi fizičnimi zaporami za preprečevanje vožnje vozil (v nadaljevanju: sistem fizične zapore).
(2) Za vstop na območje umirjenega prometa lahko imetniki dovolilnic za vožnjo v območju umirjenega prometa pridobijo tehnični pripomoček za upravljanje s sistemom fizične zapore.
11. člen
(voznina)
(1) Za uporabo javnih prometnih površin v območju umirjenega prometa za kratkotrajno parkiranje plačajo uporabniki, imetniki dovolilnic posebno takso – voznino.
(2) Voznine ne plačajo uporabniki iz prvega odstavka 5. člena odloka, prav tako se voznina ne plača za vozila s prednostjo na nujni vožnji in v času dovoza in odvoza blaga, če se vozilo zadržuje v območju umirjenega prometa največ 30 minut.
(3) Višina voznine je različna glede na obdobje dneva, ko se vozilo zadržuje v območju umirjenega prometa in glede na čas zadrževanja vozila v območju umirjenega prometa, glede na dejavnost, zaradi katere je potreben prevoz v območju umirjenega prometa in glede na prekoračitev največje dovoljene mase.
(4) Višino tarif voznine in višino cene tehničnega pripomočka za upravljanje s sistemom fizične zapore določi župan z odredbo.
12. člen
(enkraten vstop v območje umirjenega prometa)
(1) Za posamični občasni dovoz in odvoz blaga, izvajanje servisnih storitev, poroke v mestni hiši oziroma v cerkvi ter v drugih podobnih upravičenih posamičnih primerih je na podlagi ustreznega dokazila (spremnega dokumenta blaga, naročila servisne storitev, potrdila o poroki in podobno) in ob plačilu voznine mogoče pridobiti dovoljenje za enkraten vstop v območje umirjenega prometa na mestu nadzora vstopa pri mostu čez Kokro.
(2) Dovoljenje za enkraten vstop je potrdilo o plačilu voznine.
(3) Višina voznine za enkratni vstop je odvisna od časa zadrževanja vozila v območju umirjenega prometa.
13. člen
(upravljanje s sistemom fizične zapore)
(1) S sistemom fizične zapore upravlja upravljalec sistema fizične zapore in nadzora vstopa, ki ga za upravljanje sistema zapore in nadzor vstopa pooblasti župan.
(2) Upravljalec skrbi za sistem fizične zapore, zaračunava in pobira voznino, izdaja tehnične pripomočke za upravljanje s sistemom fizične zapore ter opravlja druge naloge v skladu s pooblastilom župana in pogodbo o upravljanju sistema fizične zapore.
(3) Sredstva, zbrana s pobiranjem voznine, uporabi upravljalec za vzdrževanje sistema in javnih prometnih površin na območju umirjenega prometa.
2. Promet vozil avto šol, traktorjev, traktorjev s priklopniki, delovnih strojev in vpreg
14. člen
(omejitev pouka vožnje)
(1) Pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil v prvi in drugi stopnji učenja vožnje je v mestu Kranju dovoljen samo na neprometni površini (poligonu) in na prometno manj obremenjenih cestah.
(2) Javne ceste v mestu Kranju, na katerih ni dovoljen pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil v prvi in drugi stopnji učenja vožnje, določi župan z odredbo.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek avto šola, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba avto šole pa se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
15. člen
(promet počasnih vozil)
(1) Od ponedeljka do sobote v času med 6. in 7.30 ter med 13. do 16. uro je na javnih cestah v mestu Kranju, ki jih določi župan z odredbo, prepovedan promet traktorjev, traktorjev s priklopniki, delovnih strojev in vpreg.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
3. Promet koles in koles s pomožnim motorjem
16. člen
(vožnja koles in koles s pomožnim motorjem)
(1) Promet s kolesi in kolesi s pomožnim motorjem (v nadaljevanju: kolesa) je dovoljen po javnih cestah in kolesarskih poteh. Kjer so urejene kolesarske steze, morajo vozniki koles uporabljati kolesarske steze.
(2) S kolesi je prepovedana vožnja po pločnikih, in drugih javnih poteh, namenjenih pešcem, otroških igriščih in zelenicah.
(3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje voznik kolesa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
17. člen
(mesta, kjer je dovoljeno puščati kolesa)
(1) Na javnih prometnih površinah je dovoljeno puščati kolesa in kolesa s pomožnim motorjem le na mestih, ki so za to določena in opremljena s stojali.
(2) V naseljih Mestne občine Kranj je prepovedano naslanjati kolesa ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo neposredno na javne prometne površine ter na robnike kolesarskih stez in pločnikov.
(3) Oddelek za GJS določi prostore, kjer je dovoljeno puščati kolesa in način ureditve kolesarnic.
(4) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je odgovoren, da so mesta, določena za puščanje koles, primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
(5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje voznik kolesa, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
18. člen
(odstranitev kolesa)
(1) Prislonjeno kolo, ki ovira promet drugih udeležencev v prometu, se lahko odstrani.
(2) Odstranitev kolesa odredi občinski redar.
4. Začasna preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa
19. člen
(omejitve prometa ob posebni rabi cest)
(1) Prireditelj športne ali druge javne prireditve na cesti ali ob cesti, zaradi katere je potrebno omejiti, preusmeriti ali prepovedati promet, mora pridobiti dovoljenje za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa v skladu z določili odloka o občinskih cestah v Mestni občini Kranj.
(2) Dovoljenje za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved prometa v skladu z določili odloka o občinskih cestah v Mestni občini Kranj mora pridobiti tudi izvajalec del na cesti, kadar dela zahtevajo omejitev, preusmeritev ali prepoved prometa na javni prometni površini.
(3) Imetnik dovoljenja mora vsako omejitev, preusmeritev ali prepoved prometa objaviti v sredstvih javnega obveščanja najmanj 3 dni pred začetkom izvajanja omejitve, preusmeritve ali prepovedi prometa.
(4) Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določili tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določili tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
III. USTAVLJANJE IN PARKIRANJE
20. člen
(parkirane površine)
Na območju Mestne občine Kranj so za parkiranje vozil namenjene:
– javne parkirne površine,
– rezervirane parkirne površine.
21. člen
(javne parkirne površine)
(1) Javne parkirne površine so:
– vozišča cest v skladu s predpisi, kadar parkiranje ni s prometnimi znaki prepovedano,
– površine, določene s prometnimi znaki.
(2) Na javnih parkirnih površinah je lahko parkiranje časovno omejeno (v nadaljevanju: modre cone) in uvedeno plačevanje parkirnine.
(3) Čas parkiranja in višina parkirnine v modri coni morata biti označena na dopolnini tabli prometnega znaka, ki označuje modro cono.
(4) Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, mora čas parkiranja označiti s parkirno uro na vidnem mestu.
(5) Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah, na katerih je uvedeno plačevanje parkirnine, mora parkiranje plačati in potrdilo o plačilu – parkirni listek pustiti na vidnem mestu v vozilu.
(6) Po izteku časa, določenega za parkiranje, mora voznik vozilo odpeljati.
(7) Na javnih parkirnih površinah je parkiranje dovoljeno le znotraj označenih parkirnih površin in znotraj talnih označb.
(8) Za vozila invalidov s telesno okvaro, zaradi katere je njihovo gibanje oteženo in omejeno, njihovo vozilo pa je označeno s parkirno karto, ne veljajo določila četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
(9) Na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, smejo časovno neomejeno parkirati vozila stanovalci, ki imajo stalno prebivališče neposredno ob območju časovno omejenega parkiranja, nimajo pa garaž ali funkcionalnih zemljišč, kjer bi lahko puščali svoja vozila. V času parkiranja na območju časovno omejenega parkiranja morajo svoja vozila na vidnem mestu označiti z dovolilnico, ki jo izda Oddelek za GJS.
(10) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim, petim, šestim in sedmim odstavkom tega člena.
22. člen
(rezervirane parkirne površine)
(1) Rezervirane parkirne površine so:
– parkirne površine za potrebe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, v primeru, da ti nimajo možnosti parkiranja izven javne prometne površine, njihova dejavnost pa je pogojena z uporabo motornega vozila;
– postajališča avto taksi vozil;
– površine za parkiranje in ustavljanje vozil invalidnih oseb, ki imajo pravico uporabljati poseben znak – parkirno karto.
(2) Na rezerviranih parkirnih površinah iz 2. in 3. točke prvega odstavka smejo parkirati le vozila, za katera so parkirne površine rezervirane.
(3) Uporabo rezerviranih parkirnih površin iz 1. in 4. točke tega člena nadzira uporabnik.
(4) Za rezervirane parkirne površine plačujejo uporabniki posebno takso – uporabnino pooblaščenemu upravljalcu parkirnih površin.
(5) Uporabnine na rezerviranih parkirnih površinah ne plačujejo invalidne osebe, kadar so njihova vozila označena s parkirno karto.
(6) Površine iz prvega odstavka tega člena določi Oddelek za GJS z odločbo.
(7) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
23. člen
(parkiranje tovornih vozil in avtobusov)
(1) Parkiranje tovornih vozil in avtobusov je na javnih prometnih površinah v Kranju dovoljeno le na parkirnih površinah, določenih za ta vozila.
(2) Obvestilni znaki na mestnih vpadnicah obveščajo voznike tovornih vozil in avtobusov o javnih parkirnih površinah, določenih za ta vozila.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
24. člen
(urejanje javnih parkirnih površin)
(1) Javne parkirne površine v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Kranj (Uradni list RS, št. 70/94) urejuje in z njimi upravlja Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: upravljalec).
(2) Upravljalec je dolžan redno vzdrževati javne parkirne površine.
(3) Upravljalec pobira parkirnino na javnih parkirnih površinah, na katerih je uvedeno plačevanje parkiranja.
(4) Višino parkirnine in uporabnine določi na predlog upravljalca župan z odredbo.
(5) Sredstva, zbrana s parkirnino in uporabnino, sme upravljalec uporabiti le za vzdrževanje javnih prometnih površin, pokrivanje stroškov v zvezi z upravljanjem javnih parkirnih površin in izgradnjo novih parkirnih površin.
25. člen
(prepovedi ustavljanja in parkiranja)
(1) Vozila ni dovoljeno ustavljati ali parkirati v primerih in na načih, kot je to določeno v zakonu. Poleg v zakonu naštetih primerov je parkiranje prepovedano tudi:
1. na voziščih javnih cest v naseljih, kadar tako parkirano vozilo ovira ali ogroža promet drugih udeležencev v prometu,
2. na parkirnih prostorih na območju umirjenega prometa, rezerviranih za vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju umirjenega prometa,
3. na parkirnih površinah, rezerviranih za vozila invalidov in postajališčih avto taksi vozil,
4. na zelenicah in otroških igriščih ter na drugih javnih površinah,
5. pred dovozom do stavb, vhodom v stavbe, na dvorišča in garaže ter v pasažah,
6. na mestih, kjer so nameščeni hidranti,
7. na označenih površinah pred trafo postajami,
8. pred in na prostoru, določenem za odlaganje posod za zbiranje komunalnih odpadkov (sanitarni otoki).
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.
IV. AVTOBUSNA POSTAJA IN POSTAJALIŠČA
26. člen
(ustavljanje avtobusov na avtobusni postaji)
(1) Začetna, končna in tranzitna postaja avtobusov medkrajevnega in primestnega prometa, ki vozijo v javnem linijskem cestnem prometu, je na glavni avtobusni postaji. Vozne smeri avtobusov na glavno avtobusno postajo in z nje določi Oddelek za GJS.
(2) Vozne smeri, določene na podlagi prvega odstavka tega člena, so za avtobusne prevoznike obvezne.
(3) Upravljalec avtobusne postaje je dolžan o voznih smereh avtobusov obvestiti vse prevoznike, ki opravljajo javni prevoz.
(4) Dovoljeni čas postanka avtobusov na glavni avtobusni postaji v prihodu in odhodu določa upravljalec glavne avtobusne postaje, vendar ta ne more biti daljši od 30 minut.
(5) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z drugim in petim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
27. člen
(ustavljanje avtobusov na avtobusnih postajališčih)
(1) Avtobusi medkrajevnega linijskega prometa smejo pri prihodu v Kranj oziroma pri odhodu ustavljati le na prvem oziroma na zadnjem postajališču mestnega avtobusnega prometa znotraj območja, ki ga označujejo prometni znaki za naselje Kranj.
(2) Avtobusna postajališča se lahko uporabljajo tudi za postanke avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov v prostem cestnem prometu in prevoz za lastne potrebe.
(3) Izjeme iz prvega in drugega odstavka tega člena v upravičenih primerih dovoljuje Oddelek za GJS na predlog izvajalcev prevoza potnikov.
(4) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
28. člen
(ustavljanje avtobusov mestnega prometa)
(1) Avtobusi mestnega prometa usklajujejo vozne rede na začetnih oziroma končnih postajah, ki so izven mesta. Na vmesnih postajališčih smejo avtobusi stati največ 3 minute.
(2) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
V. POSEBNE STORITVE NA PROMETNIH POVRŠINAH
1. Izvajanje komunalnih dejavnosti
29. člen
(odvoz komunalnih odpadkov)
(1) Odvoz komunalnih odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čim manj ovirajo promet oziroma da ne ogrožajo prometa vozil, kolesarjev in pešcev.
(2) Vozniki ne smejo ovirati izvajalcev komunalne službe pri opravljanju njihove dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
30. člen
(čiščenje prometnih površin)
(1) Strojno pranje prometnih površin se praviloma opravlja med 22. in 5.30 uro.
(2) Prometne površine, kjer je strojno pranje dovoljeno podnevi, določi Oddelek za GJS, ki tudi določi čas, v katerem je te površine dovoljeno strojno prati.
(3) V času izvajanja zimske službe so vozniki dolžni umakniti motorna vozila iz javnih prometnih površin, na katerih se opravlja pluženje, odstranjevanje in odvoz snega.
(4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
2. Posebna raba javnih prometnih površin
31. člen
(omejitev nakladanje in razkladanje blaga)
(1) Nakladanje in razkladanje blaga je treba praviloma opravljati izven javnih prometnih površin. Izjemoma se lahko opravlja tudi na javnih prometnih površinah, če s tem ni oviran promet.
(2) Oddelek za GJS lahko določi posamezne ceste, na katerih omeji čas dostave in odvoza ter največjo skupno maso vozil, s katerimi je dovoljena dostava in odvoz.
(3) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
32. člen
(prepoved parkiranja priklopnih vozil)
(1) Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkiranje priklopnikov osebnih avtomobilov ter bivalnih priklopnikov in plovil (v nadaljevanju: prometna sredstva), kadar niso povezani z motornim vozilom.
(2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik oziroma lastnik priklopnega in polpriklopnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
VI. ODSTRANITEV NEPRAVILNO PARKIRANIH VOZIL IN ZAPUŠČENIH VOZIL
33. člen
(odstranitev nepravilno parkiranega vozila)
(1) Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila na stroške lastnika, če ugotovi:
1. da parkirano vozilo ovira ali ogroža druge udeležence v prometu,
2. da je vozilo parkirano na javnih prometnih površinah, namenjenih pešcem,
3. da parkirano vozilo zakriva prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne signale,
4. da je vozilo parkirano na ozkem in nepreglednem delu ceste tako, da drugo vozilo ne bi moglo varno mimo,
5. da je vozilo parkirano v podvozu, na nadvozu ali mostu, v predoru ali galeriji,
6. da je vozilo parkirano na prehodu za pešce ali v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom,
7. da je vozilo parkirano v križišču ali v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega roba vozišča prečne ceste,
8. da je vozilo parkirano na območju razvrstilnih pasov pred križiščem,
9. da je vozilo parkirano na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer,
10. da je vozilo parkirano na žalezniškem prehodu ali manj kot 15 m od njega oziroma ovira ali onemogoča odvijanje prometa tirnih vozil,
11. da je vozilo parkirano na avtobusnem postajališču ali obračališču,
12. da je vozilo parkirano na pločniku tako, da onemogoča srečevanje pešcev,
13. da je vozilo parkirano na kolesarski stezi ali na kolesarskem pasu,
14. da je vozilo parkirano na dovozih do objektov, dvorišč in drugih površin ter dovoz na intervencijske poti oziroma onemogoča vključitev v promet že parkiranemu vozilu,
15. da parkirano vozilo ovira ali onemogoča promet intervencijskim vozilom,
16. da je vozilo parkirano na parkirnem prostoru za invalide in ni označeno s parkirno karto,
17. da parkirano vozilo onemogoča dostop do hidranta ali trafo postaje oziroma dostop do prostora, določenega za odlaganje posod za zbiranje komunalnih odpadkov,
18. da je vozilo parkirano na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, javnih prireditev in podobno.
34. člen
(pokvarjena in poškodovana vozila)
(1) V primeru, ko občinski redar ali inšpektor za ceste ugotovi, da se pokvarjeno ali poškodovano vozilo nahaja na javni prometni površini ali na zemljišču ob njej več kot tri dni, mora ugotoviti lastnika in mu odrediti, da v določenem roku vozilo odstrani.
(2) Če lastnik vozila ne odstrani v določenem roku, odredi občinski redar ali inšpektor za ceste odstranitev vozila na stroške lastnika.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
35. člen
(zapuščena vozila)
(1) Na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini je prepovedano puščati zapuščena vozila.
(2) Zapuščeno vozilo je vozilo, ki stoji na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini ob njej več kot sedem dni in nima registrskih tablic ali ni neregistrirano in zanj nihče ne skrbi.
(3) V primeru, ko občinski redar ali inšpektor za ceste ugotovi, da se zapuščeno vozilo nahaja na javni prometni površini, na zemljišču ob njej ali na drugi javni površini, mora ugotoviti lastnika in mu odrediti, da v določenem roku vozilo odstrani.
(4) Če lastnik vozila ne odstrani v določenem roku, odredi občinski redar ali inšpektor za ceste odstranitev vozila na stroške lastnika.
(5) V primeru, ko občinski redar ali inšpektor za ceste ne more ugotoviti lastnika zapuščenega vozila, odredi odstranitev vozila na stroške proračuna Mestne občine Kranj.
(6) Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju določbami tega člena.
(7) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne oseba pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
36. člen
(hramba in vrnitev pokvarjenega, poškodovanega ali zapuščenega vozila)
(1) Odstranjeno pokvarjeno, poškodovano ali zapuščeno vozilo se hrani na varovanem prostoru, dokler lastnik ne prevzeme vozila, vendar največ 30 dni pri pravni osebi ali samostojnem podjetniku, pooblaščenem za odvoz nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih ali zapuščenih vozil. Stroške odvoza in hrambe plača lastnik vozila. Vozilo se vrne lastniku na podlagi listine, s katero dokazuje lastništvo in po plačilu denarne kazni za prekršek ter stroškov odvoza in hrambe.
(2) V primeru, da lastnik ne prevzame vozila v roku, določenem v prejšnjem odstavku, se šteje, da je vozilo brez lastnika. Lastninsko pravico na tem vozilu pridobi Mestna občina Kranj, ki vozilo proda, iz kupnine pa se poravnajo stroški odstranitve in hrambe vozila.
(3) O najdenem pokvarjenem, poškodovanem ali zapuščenem vozilu in njegovi odstranitvi mora občinski redar ali inšpektor za ceste sestaviti poseben zapisnik.
37. člen
(postopek odvoza nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila)
(1) Če voznik ali lastnik vozila odstrani vozilo potem, ko je občinski redar že pozval pooblaščenega izvajalca, da odstrani vozilo, vozilo pa se še ni pričelo nalagati na vozilo za odvoz, mora voznik ali lastnik plačati dotlej nastale stroške. Če se je vozilo že pričelo odstranjevati – nalagati na vozilo za odvoz, vendar še ni naloženo, mora voznik ali lastnik vozila plačati dotlej nastale stroške, vendar najmanj 50 odstotkov določene cene. Ko je vozilo naloženo na vozilo za odvoz, se šteje, da je odvoz vozila izvršen, zato mora voznik ali lastnik vozila plačati polno ceno odvoza.
(2) Postopek odstranitve, hrambe in prevzema nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila ter druge pogoje določa pravilnik, ki ga izda župan.
38. člen
(odvoz nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila)
(1) Odvoz in hrambo nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih in zapuščenih vozil izvaja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran za opravljanje take dejavnosti in jo za izvajanje odvoza na podlagi javnega razpisa pooblasti župan.
(2) Ceno za odvoz nepravilno parkiranih, pokvarjenih, poškodovanih ali zapuščenih vozil določi na predlog izvajalca župan z odredbo.
VII. PRISOTNOST ŽIVALI V PROMETU
39. člen
(uporaba vprežnih vozil)
(1) Javne ceste v mestu Kranju, na katerih ni dovoljena uporaba vprežnih vozil, določi župan z odredbo.
(2) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
(3) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila oziroma gonič vprežne živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
40. člen
(jezdne živali na javni prometni površini)
(1) Jezdeci smejo uporabljati javne prometne površine za ježo le s posebnim dovoljenjem Oddelka za GJS, v katerem se določijo pogoji za ježo na javnih prometnih površinah.
(2) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
(3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec oziroma gonič jezdne živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
41. člen
(domače živali na javni prometni površini)
(1) Domače živali (psi, mačke, perjad, drobnica in večje živali) so lahko na javnih prometnih površinah le v spremstvu osebe, ki jo lahko varno vodi.
(2) Pse in druge živali, ki lahko ogrožajo promet vozil in pešce je treba po javnih prometnih površinah voditi na vrvici ali na povodcu.
(3) Prepovedano je vodenje in počitek živali na kolesarskih stezah in poteh.
(4) Živali ob cestah in na drugih prometnih površinah morajo biti pod nadzorom ali zavarovane tako, da same ne morejo priti na cesto ali drugo prometno površino.
(5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
VIII. VARSTVO CEST IN OKOLJA
42. člen
(ustavljeno vozilo, hrup, onesnaževanje okolja)
(1) Voznik, ki ustavi vozilo, sme imeti med postankom motor v pogonu največ tri minute. Pri daljšem postanku mora motor ustaviti.
(2) Ogrevanje motornih vozil na mestu pred pričetkom vožnje je na območju mesta Kranja in drugih naselij prepovedano.
(3) Pri uporabi motornih vozil mora lastnik vozila preprečiti nepotreben hrup (vožnja brez glušnikov ali s pregorelimi glušniki) in nedovoljene emisije izpušnih plinov.
(4) Prepovedano je iz vozil izpuščati, metati ali odlagati na ali ob javne prometne površine, v kanalizacijo in na druge javne površine goriva, maziva in druge snovi, dele vozil in predmete, ki lahko škodujejo ljudem, živalim in rastlinam ali kakorkoli onesnažujejo okolje.
(5) Prepovedano je pranje vozil na javnih površinah in ob vodotokih.
(6) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7) Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
IX. VARSTVO UDELEŽENCEV V PROMETU
1. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
43. člen
(1) Za uveljavljanje ukrepov na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju: svet).
(2) Naloge in delovanja sveta se določa odlok o ustanovitvi sveta.
(3) Sredstva za izvajanje nalog sveta določi Svet mestne občine Kranj v proračunu na podlagi programa dela sveta.
(4) Mestna občina Kranj lahko v sodelovanju s sosednjimi občinami ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot skupni organ.
2. Šolska prometna služba
44. člen
(1) Za večjo prometno varnost otrok lahko šole v sodelovanju z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirajo šolsko prometno službo.
(2) Šolsko prometno službo izvajajo šolarji – prometniki, ki nadzorujejo ravnanje šolarjev – pešcev in kolesarjev v prometu ob šoli in v njeni bližini, jim po potrebi pomagajo ter jih seznanjajo s pravilnim ravnanjem v prometu.
(3) Šolar – prometnik mora opraviti poseben izpit, pri izvajanju nadzora šolarjev pa mora biti ustrezno označen.
X. NADZOR
45. člen
(opravljanje nadzora)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o ureditvi prometa nadzira Oddelek mestne inšpekcije – občinski redarji in inšpektor za ceste.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Odredbe, pooblastila in pravilnike iz tega odloka se sprejmejo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
47. člen
Nove dovolilnice mora Oddelek za GJS izdati upravičencem iz 7. člena tega odstavka v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. V tem času ostanejo v veljavi dosedanje dovolilnice.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Kranj (Uradni list RS, št. 22/92) in odredba o določitvi posebnih prometnih površin, namenjenih pešcem v starem delu mesta Kranja (Uradni list RS, št. 27/92) ter odlok o javnem redu in miru v Občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/88) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v Občini Kranj (Uradni list RS, št. 17/91), oba v delu, ki se nanaša na zapuščena vozila.
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 34301-0016/99-14
Kranj, dne 20. decembra 2000.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.
