Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Lenart na 16. seji dne 12. decembra 2000 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) v Občini Lenart, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 323/99 v novembru 2000.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
A) Tekstualni del
1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor.
B) Grafične priloge
1. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart v merilu 1:25000.
2. Prikaz prostorskih meril in pogojev za ureditvena območja naselij v merilu 1:5000.
3. Prometno omrežje v merilu 1:25000.
4. Situacija komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:25000.
5. Prikaz prostorskih meril in pogojev za celotno območje obravnave v merilu 1:5000.
3. člen
Obravnavano območje, za katerega veljajo določila tega PUP, obsega celoten prostor Občine Lenart razen:
– ureditvenega območja naselja Lenart v Slovenskih goricah in
– območja prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Zavrh.
S PUP se trajno urejajo območja:
– štirinajst ureditvenih območij naselij,
– del ureditvenega območja naselja Zavrh (ki ga ne ureja PUP za naselje Zavrh),
– ureditveno območje za šport, turizem in rekreacijo Osek,
– ureditveno območje za šport, turizem in rekreacijo Črni les in
– odprti prostor.
Ureditvena območja naselij (iz prve alinee prejšnjega odstavka) so naslednja:
1. Dolge Njive,
2. Gočova,
3. Jurovski Dol,
4. Lormanje,
5. Močna,
6. Porčič (obsega del naselja Zg. Porčič – vas),
7. Radehova,
8. Selce,
9. Sp. Senarska,
10. Strma Gora,
11. Sv. Trojica v Slov. goricah,
12. Šetarova,
13. Voličina (obsega strnjeni del naselja Sp. Voličina in naselja Zg. Voličina),
14. Zg. Senarska.
PUP začasno, do sprejetja ustrezni prostorskih izvedbenih načrtov, določa merila in pogoje za posege v prostor za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov:
– športno-rekreacijsko in turistično območje južno od jezera Sv. Trojica in
– komunalna cona v Zg. Senarski.
Območje obravnave PUP je prikazano na grafični prilogi Prikaz prostorskih meril in pogojev za celotno območje obravnave v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka.
4. člen
Osnovna izhodišča tega prostorskega izvedbenega akta so usmeritev v zgoščevanje obstoječih naselij ali zaselkov in s tem postopno zmanjševanje obsega prostih gradbenih parcel v naseljih, dosledno spoštovanje krajinskih značilnosti, racionalizacija infrastrukturnega omrežja kot posledica ekološke discipline ter izboljševanje kvalitete bivalnega okolja in ustvarjanje identitete naselja tudi skozi izboljševanje socialnih stikov prebivalcev z ureditvijo centralnega dela naselij.
II. FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo, določena centralna funkcija se usmerja v oblikovana središča naselij kot dopolnitev pretežne namembnosti in ne sme povzročati motenj v okolju.
Ureditvena območja za šport, turizem in rekreacijo (Osek, Črni les) so namenjena športnim, rekreacijskim in turističnim funkcijam.
Odprti prostor predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodotoki, prometne površine in obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje.
6. člen
Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območja ali naselja.
III. SKUPNA IN POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJE, KI SE UREJA S PUP
7. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
8. člen
Cilj je zagotavljati gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje.
Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v obstoječi zazidavi v naseljih, zaselkih ali v razpršeni gradnji. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote.
Obstoječo novejšo zazidavo predimenzioniranih in arhitektonsko naprilagojenih objektov je potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad, z zasaditvijo ali z definiranjem novega roba naselja.
9. člen
Urejanje večjih območij, namenjenih novi pozidavi in vzpostavljanje novega središča naselja ni možno na podlagi predmetnega PUP. V takih primerih je treba izdelati ureditveni ali zazidalni načrt. Za večje območje se šteje območje, kjer je možno zgraditi več kot deset hiš oziroma je večje kot 1ha.
Za območje, na katerem je možno zgraditi od 2 do 10 hiš, je pred izdelavo lokacijske dokumentacije na osnovi predmetnega PUP potrebno izdelati posebne strokovne podlage s prikazom zazidalne situacije, načrta gradbenih parcel, prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.
10. člen
Na plazovitih in vodnatih terenih (hidromelioracije, akumulacijska jezera, vodotoki) je potrebno zagotoviti predhodno geotehnično mnenje k posegu, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja.
11. člen
Pri gradnji objektov je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
12. člen
Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
Merila in pogoji glede vrste posegov
13. člen
V območju, ki ga ureja PUP, so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov in naprav,
– spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti območja, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče k objektu ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– rušenja objektov in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– postavitev mikrourbane opreme,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje...) na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako, da ni ovirana njihova redna raba,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, športnih in rekreacijskih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč,
– postavitev objektov za turistične namene, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
– posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.
14. člen
Posebna merila in pogoji za središče ureditvenih območij naselij
V središču naselij Jurovski Dol, Sv. Trojica v Slov. goricah in Voličina je dovoljeno spreminjati namembnost objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo kmetovanju, ni dovoljena.
15. člen
Posebna merila in pogoji za ureditvena območja naselij
V ureditvenih območjih naselij so poleg posegov iz 13. člena tega odloka dovoljeni še naslednji posegi:
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov, vendar ne v središču naselja iz 14. člena tega odloka,
– postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije.
Vse nove posege je potrebno podrejati kmetijski organizaciji prostora. Kmetijam je potrebno zagotoviti ustrezno velikost funkcionalnega zemljišča. Posameznim kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih zemljišč.
Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je možna v okviru obstoječega funkcionalnega zemljišča ali na določenih območjih na robu naselja.
V okviru naselja je dovoljena dopolnilna dejavnost, ki se veže na primarno dejavnost (kmečki turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti ipd.).
16. člen
Posebna merila in pogoji za ureditvena območja za šport, turizem in rekreacijo
V ureditvenih območjih za šport, turizem in rekreacijo so dovoljene novogradnje športnih, turističnih in rekreacijskih objektov in ureditev športnih in rekreacijskih površin s funkcionalno zasaditvijo. Dovoljena je tudi gradnja funkcionalnih objektov (bife, sanitarije, garderobe in podobno).
17. člen
Posebna merila in pogoji za stavbna zemljišča razpršene gradnje
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje individualnih stanovanjskih objektov, razen na funkcionalnem zemljišču kmetij, kadar stanovanjski objekt ne služi potrebam kmetijstva,
– gradnja nadomestnih kmetij,
– nadomestne gradnje stanovanjskih objektov, kjer je nov objekt postavljen v okviru stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob obstoječem objektu. Obstoječi objekt se mora takoj po vselitvi v novi objekt porušiti oziroma se lahko ohrani v izjemnih primerih, s pogoji preureditve, ki jih določa lokacijska dokumentacija. V takem primeru je potrebno predhodno predvideti tudi vključevanje starega objekta v novo stavbno celoto, ter vse spremembe in stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja.
Obveznost odstranitve je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
Nadomestni objekt mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako, da ni ovirana njihova redna raba, (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje...),
– postavitve pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– možno je spreminjanje namembnosti objektov iz stanovanjskih v počitniške. Obratno je možno le v primeru, ko so zagotovljeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za novogradnjo stanovanjskega objekta.
Izjemoma je možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je treba ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto. Ob predloženem programu, ki ne sme vključevati tveganj za onesnaževanje okolja, odloči o dopustnosti posega občinski organ za urejanje prostora.
18. člen
Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena kmetijstvu
Na površinah, namenjenih kmetijstvu, so, razen primarne rabe, možni naslednji posegi:
– mali namakalni sistemi, aglomelioracije, ki pomenijo poseg v prostor (naprava teras, izboljšanje dostopa do kmetijskih zemljišč),
– začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture,
– postavitev pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in so namenjeni kmetijski dejavnosti,
– postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
– določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
– sanacija površinskih kopov naravnih surovin. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in oceno vplivov na okolje,
– postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.
19. člen
Posebna merila in pogoji za območja, ki so namenjena gozdarstvu
Na površinah, namenjenih za gozdarstvo, so, razen primarne rabe, možni naslednji posegi:
– krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. K dovoljenju za poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,
– začasni posegi (izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture,
– postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,
– sanacija površinskih kopov naravnih surovin; lokacijska dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega,
– postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa,
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja.
20. člen
Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča
Na vodnih zemljiščih so dovoljeni naslednji posegi:
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, kadar je to predvideno v planskem aktu občine,
– čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– oživljanje reguliranih vodotokov ter
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
Vsi posegi morajo biti sonaravno urejeni in v skladu z zakonom o vodah.
Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje Uprave za varstvo narave.
Merila in pogoji za oblikovanje
21. člen
Morfološka merila za urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vzorec pozidave Naselje
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
A) ureditvena območja naselij, ki so pozidana Dolge Njive, Gočova, Radehova, Selce, Porčič, Strma
vzdolž glavne komunikacije (7 naselij) Gora, del naselja Zavrh, ki ga ne ureja PUP za naselje Zavrh
B) ureditvena območja gručastih naselij in Jurovski Dol, Lormanje, Močna, Sp. Senarska, Voličina
zaselkov (8 naselij) (strnjeni del naselja Sp. Voličina in Zg. Voličina), Sv. Trojica
v Slov. goricah,Šetarova, Zg. Senarska
C) razpršena razložena naselja (25 naselij) Črmljenšak, Gradenšak, Hrastovec v Slov. goricah, Malna,
Nadbišec, Osek, Rogoznica, Sp. Voličina (razloženi del naselja),
Sp. Partinje,
Sp. Porčič, Sp. Verjane, Sp. Gasteraj, Sp. Žerjavci, Srednji
Gasteraj, Straže,
Varda, Vinička Vas, Zamarkova, Zg. Voličina, Zg. Partinje,
Zg. Verjane, Zg. Gasteraj, Zg. Porčič, Zg. Žerjavci, Žitence
D) razpršena gradnja Naselja in deli naselij, ki ne spadajo v A), B) in C)
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
A) Morfološka merila za urejanje naselij in zaselkov z obcestno zasnovo
Potrebno je oblikovati jasno vzdolžno mejo naselja. Ureditveno območje naselja se zapolnjuje. Zgoščevanje in rast naselja sta zaželjena v prečni smeri glede na prostorske danosti. Osrednji del v naselju je potrebno funkcijsko opremiti in tako povišati bivalni standard.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju zazelenjenega roba naselja, prehoda iz naselja v krajino.
B) Morfološka merila za urejanje gručastih naselij in zaselkov
Potrebno je ohranjati zasnovo razvejanih komunikacij, ki predstavlja prostorsko ogrodje naselja. V središču naselja je dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se mora oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov. Jedro je potrebno opremiti tudi z mikrourbano opremo (avtobusna postaja, razsvetljava, turistične oznake ...).
V jedru naselij, ki se varuje kot urbanistična in arhitektonska dediščina (Jurovski Dol, Voličina, Sv. Trojica), je dovoljena poleg nujnih vzdrževalnih del še namestitev novih kulturnih in storitvenih programov, ki nimajo negativnih vplivov na prostor. Dovoljena je gradnja objektov in naprav, ki služijo skupnim interesom prebivalcev celotnega naselja.
Pri funkcionalnih rekonstrukcijah je potrebno ohranjati grupiranje objektov v funkcionalno zaokrožene gruče okoli kmečkih dvorišč ter ohranjati merilo in velikost objektov. Nove večje programe je potrebno razporediti v večje število manjših objektov ali pa izoblikovati na robu naselja novo območje za novogradnje večjih dimenzij, ki morajo biti kompozicijsko uglašene s podobo naselja v krajini. Pomembno je, da se nova območja vizualno podrejajo staremu delu naselja.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju zazelenjenega roba naselja, prehoda iz naselja v krajino.
C) Morfološka merila za urejanje razpršenih razloženih naselij
Potrebno je težiti k lokalni koncentraciji in zaokroževanju obstoječe poselitvene strukture. V primeru širitve je potrebno preprečiti zlivanje naselij in zaselkov v obliko naselij z obcestno zasnovo.
Zaselki naj imajo oblikovano središče - prostor socialnih stikov.
Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.
Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja.
D) Morfološka merila za urejanje razpršene gradnje
Zaradi dominantne izpostavljene lege objektov in njihovega velikega vpliva na podobo krajine je potrebno novogradnje prilagoditi izrazu avtohtone arhitekture.
Novi in prenovljeni stanovanjski objekti morajo imeti zagotovljen najmanj priključek na vodovod in električno omrežje, dostop in urejeno odvajanje odpadnih vod v skladu s predpisi.
22. člen
Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje stavbne mase
Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.
Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja ali zaselka, razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju.
Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se prilagoditi tipologiji gradenj v naselju.
23. člen
Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.
Najmanjši odmik objekta od parcelne meje minimalno znaša toliko, kot znaša višina njegovega zidu do kapne lege.
Novi objekt je s soglasjem mejaša lahko postavljen tudi z manjšim odmikom od parcele mejaša, vendar mora v tem primeru investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale negativne vplive na parcelo ali objekt mejaša, v vsakem primeru pa mora odmik novega objekta od parcelne meje omogočati vzdrževanje objekta z gradbene parcele novega objekta.
24. člen
Posegi na območju razpršene poselitve ter v razloženih naseljih morajo upoštevati tradicionalno arhitekturno tipiko:
Stavbe morajo imeti raztegnjene tlorisne zasnove v razmerju od 1:1,25 do 1:2,0. Biti morajo pritlične, zidane z uporabno etažo v višini terena. Dopustna je izraba podstrešja v stanovanjske namene. Če ima stavba klet, je ta v celoti pod zemljo. Streha mora biti dvokapna in strma, naklon je med 35 in 50°. Gradnja balkonov ni dovoljena.
Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Ograjevanje zemljišč je dovoljeno le, kadar je to nujno iz tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva naravne in kulturne dediščine in varstva gozdnega mladja.
25. člen
Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov
Priporočljivo je, da so strehe krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).
Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.
Vse ograje in mikrourbana oprema mora biti iz naravnih materialov.
Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni dokumentaciji.
26. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
27. člen
Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da omogočajo funkcionalno oviranim osebam gibanje z invalidskim vozičkom ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
Parkirne površine morajo biti utrjene in izvedene tako, da je preprečeno pronicanje onesnaženih meteornih vod v podtalje.
Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.
Ureditve vodotokov se izvajajo sonaravno z uporabo naravnih materialov.
Z urejanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.
Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu.
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
28. člen
Velikost gradbene parcele in funkcionalno zemljišče se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno-tehnične zahteve.
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Maksimalna velikost gradbene parcele za stanovanjsko gradnjo je 600 m2, za počitniško 300 m2, razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo.
Pri kmečkih gospodarstvih pa se funkcionalno zemljišče določi na podlagi velikosti gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
29. člen
Obstoječe zelene površine je potrebno ohraniti in nadalje vzdrževati tako, da se ohrani krajinska značilnost prostora.
Vse nove zasaditve se morajo prilagoditi obstoječim vegetacijskim razmeram oziroma uporabiti avtohtone rastlinske vrste.
V parkih in zelenicah, posebno v stanovanjskih območjih, območjih turizma, športa se zelene površine še opremijo z igrali za vse starostne stopnje, klopmi, svetili, koši za odpadke itd. V okviru športnih objektov se odprti prostor opremi s športnimi površinami in funkcionalnimi zasaditvami.
Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se izven naselij razpršijo v posamezna drevesa.
V območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono vegetacijo in upoštevati geomorfologijo in naravni tok.
Merila in pogoji za urejanje prometa
30. člen
Varovalni pasovi prometnic
Ob državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocesti 40 m,
– pri glavni cesti 25 m,
– pri regionalni cesti 15 m,
– pri državni kolesarski poti 5 m.
Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri glavni mestni cesti 12 m,
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m,
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m.
31. člen
Priključevanje cest, dovoznih cest in pristopov do objektov in zemljišč
Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki kategoriziranih in nekategoriziranih cest na državne in občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.
Pri določanju lokacije novih objektov je treba, če je to mogoče, zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot.
Prometno-tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.
32. člen
Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč
Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.
Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.
Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oziroma v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.
33. člen
Zagotavljanje prometne varnosti
Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).
34. člen
Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.
Dimenzije prometnega in prostega profila glavnih povezovalnih cest lokalnih središč, vzdolžnih obcestnih naseljih in gručastih naseljih so odvisne od strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. Na ostalih prometnicah se, v primeru premajhnih profilov, zagotovijo izogibališča na primernih preglednih razdaljah.
Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske pasove in pasove za pešce, pločnike, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
35. člen
Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.
36. člen
Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti
Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.
37. člen
Dostava in intervencija
Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, po potrebi pa tudi dostavo.
38. člen
Parkiranje
Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča). Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. Kadar to ni možno, se uredijo na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljavca. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od dejavnosti.
Tabela: Priporočeno število potrebnih parkirnih mest glede na dejavnost
----------------------------------------------------------------------------------------------
Dejavnosti Število parkirnih mest
----------------------------------------------------------------------------------------------
Enodružinske hiše 2 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
Poslopja s stanovanji 1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce
Vikendi in počitniške hiše 1 PM / stanovanjsko enoto
Pisarniški in upravni prostori 1 PM / 30m2 neto površine
Trgovine in trgovske hiše z majhnim obiskom 1 PM / 50m2 prodajne površine, min. 2 PM
Kino, šolske dvorane, predavalnice 1 PM / 5 sedežev
Cerkve 1 PM / 20 sedežev
Športni objekti brez gledalcev 1 PM / 250m2 površine
Športni dvorane brez gledalcev 1 PM / 50m2 dvoranske površine
Tenis igrišča 4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev
Kegljišča 4 PM / 1 stezo
Gostilne 1 PM / 8 sedežev
Pomembnejša gostišča 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
Zdravstveni domovi in ambulante 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto
površine, min. 3 PM
Osnovne šole 1 PM / 30 učencev
Otroški vrtci 1 PM / 20 otrok, min. 2 PM
Obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
Skladišča, depoji, trgovina na debelo,
razstavni in prodajni prostori 1 PM / 80m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
Delavnice za servis motornih vozil 6 PM / 1 popravljalno mesto
Avtopralnice 3 PM / 1 pralno napravo
Mala pokopališča 1 PM / 500 m2 površine, min. 10 PM
----------------------------------------------------------------------------------------------
39. člen
Pri urejanju javnih parkirnih površin je treba predvideti 5% parkirnih mest, vendar najmanj eno za invalidne osebe.
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
40. člen
Splošni pogoji
Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, sanitarni kioski, merilnoreducirne postaje ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja.
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljavcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.
Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljavcev, soglasja zdravstvene inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega gospodarstva na vodozbirnem območju vodotoka s stalno ali občasno vodo, vodnih površinah, ožjih in širših poplavnih in retenzijskih območjih in območij s prisotnostjo erozijskih procesov.
V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.
Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 20, 110 kV in več) morajo biti v ureditvenem območju naselja zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljavcev.
41. člen
Vodooskrba
V naseljih in območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po predhodni bakteriološki in pozitivni ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji.
Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine.
Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
42. člen
Vodonogospodarske ureditve, raba vode in poplavna območja
Pri izgradnji zajetij, čistilnih naprav in podobno je treba upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine. Za vse posege, ki se bodo izvajali v vplivno območje vodotoka (4-8m) ali v sam vodotok ali vodno površino na območju PUP, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ praviloma po ogledu na kraju samem v soglasju z Zavodom za naravno in kulturno dediščino in upravljavcem vodotoka (Ministrstvo za okolje in prostor RS - Uprava za varstvo narave). Pri načrtovanju takih posegov je potrebno upoštevati zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 15/91) in zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96).
Soglasje vodnega gospodarstva je potrebno pridobiti za vse posege na vplivnem območju vodotokov, akumulacijskih jezer, poplavnih območjih, retenzijskih območjih in območjih s prisotnostjo erozijskih procesov.
43. člen
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zgraditi je potrebno čistilne naprave, katerih lokacije se predvidijo v planskih aktih. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konča s čiščenjem na čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj obvezna.
V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno upoštevati smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov; do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Blato iz greznic je potrebno odvažati na centralno postajo za sprejem blatnice ali na obstoječe čistilne naprave. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise. V sklopu razpršene gradnje je treba predvideti manjše čistilne naprave.
Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalje ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.
Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke ali vodotoke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oziroma nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ni dopustna gradnja, za katero je potrebno izdelati prostorske izvedbene načrte v skladu z 9. členom tega odloka.
Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.
Vsa grajena kanalizacija mora biti vodotesna.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.
44. člen
Elektroenergetsko omrežje
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenih območjih naselij morajo biti zemeljski.
45. člen
Javna razsvetljava
Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.
Omrežje javne razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.
46. člen
Ogrevanje
Pri ogrevanju naj se upošteva naslednji koncept:
– prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka,
– kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto, je priključitev na takšen način obvezna,
– objekti razpršene gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi,
– na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v slučaju sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem,
– ogrevanje na trdo gorivo je potrebno postopno opustiti,
– rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih,
– način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
47. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti v ureditvenih območjih naselij zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.
48. člen
Kabelsko razdelilno omrežje
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano na ulično stran objektov oziroma na ulične fasade v naseljih in dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja.
Merila in pogoji za varovanje okolja
49. člen
Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.
Ohraniti je treba vse naravne prvine v prostoru in se prilagajati s posegi reliefnim in urbanim značilnostim prostora. Kmetijski prostor, ki je degradiran z osnovno in detajlno odvodnjo (melioracije), pa sonaravno urediti.
50. člen
Ravnanje z odpadki
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah.
Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
51. člen
Varstvo zraka
Po odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Uradni list SRS, št. 19/88) spada območje obravnave tega PUP v I. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje.
52. člen
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96). Upoštevati je potrebno tudi uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95).
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.
Merila in pogoji za varovanje narave ter kulturne dediščine
53. člen
Za posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda za ohranjanje narave pristojna pooblaščena organizacija.
K posegom na območjih ali v objektih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje javnega zavoda za varstvo dediščine.
Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
54. člen
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
V lokacijskem postopku je za vsak poseg potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.
Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
55. člen
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:
– uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);
– uredba o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Uradni list RS, št. 48/93, 69/93 - popravek in 57/96 – razveljavitev 135., 136. in 137. člena).
IV. MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV
56. člen
Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja prostorskih izvedbenih načrtov dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov in kmetij,
– dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov,
– tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,
– tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,
– tekoče vzdrževanje zelenih površin,
– nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Ob rekonstrukcijah regionalne ceste 1. reda RI-229 (Ptuj-Senarska-Lenart) in regionalne ceste 2. reda RII-439 (Videm-Senarska) je potrebno urediti tretji pas za leve zavijalce, in sicer na RI-229 na odseku 1287 (Lenart-Senarska) v km 3+100m (cesta k novemu naselju) in v km 0+370m (križišče z lokalno cesto smer Sv. Trojica) ter v križišču RI-229 na odseku 1286 (Rogoznica-Senarska) v km 17+020m, regionalne ceste RI-229 na odseku 1287 (Senarska-Lenart) v km 0+000m in RII-439 na odseku 13050 (Videm-Senarska) v km 13+940m v naselju Senarska.
58. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled na Uradu občinske uprave občine Lenart.
59. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
60. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo za območje Občine Lenart veljati določila naslednjih prostorskih izvedbenih aktov:
1. Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 2/89 in Uradni list RS, št. 24/93).
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list SRS, št. 37/89 in Uradni list RS, št. 24/93 in 57/96).
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00303-5/1999
Lenart, dne 12. decembra 2000.
Župan
Občine Lenart
mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r.
