Na podlagi 10. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 6/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99) in na podlagi 16. člena statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Tišina na 23. redni seji dne 24. 11. 2000 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Tišina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Tišina ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat), (občinsko himno) ter občinski praznik.
Vsebino, obliko in uporabo določa župan, kolikor ni drugače določeno z drugimi členi.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Tišina.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Tišina.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru Heraldika d.o.o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Tišina.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren direktor občinske uprave (tajnik občine), ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Tišina v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo občinske istovetnostne simbole ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Tišina, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojnih bedžih, našitkih na oblačilih...),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Tišina.
Uporaba simbola (grba) Občine Tišina v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba, splošno: Grb Občine Tišina je upodobljen na ščitu pozno gotskega stila.
Ščit je deljen z valovitim rezom na zlato in zeleno polje: zgoraj so trije zeleni listi divjega kostanja, spodaj sta dva zlata, med seboj prekrižana klasa.
Predstavitev grba – BLAZON: Grb Občine Tišina je upodobljen na ščitu pozno gotskega stila, sanitske oblike s tem, da deli zlato in zeleno polje valovnica z dvema polovičnima in štirimi celimi vali; v zgornjem polju nastopajo vertikalno postavljeni trije zeleni listi (1 + 2) divjega kostanja (aesculus hippocastanum); v spodnjem zelenem polju dva zlata; kot dvojna palmeta prekrižana žitna klasa.*
Zlati trak, ki ga nosi ščit ob svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, miniaturni pečatni grafiki, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami, so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki je lahko priloga tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Tišina,
V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Tišina oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe.
Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih, grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, kipci itd.
V drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih, medobčinskih in občinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Na desni strani (v podrejenem položaju) je občinski grb ob državnem (oziroma regijskem) grbu.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu tako, da ne krni ugleda Občine Tišina.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: zastava Občine Tišina je rumena z zeleno, v sredini zastavine rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut z občinskega grba: trojica zelenih listov divjega kostanja.
Opis zastave: rumeno-zelena zastava Občine Tišina je pravokotne oblike, razmerje njene višine »V« proti njeni dolžini »L« je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma 1: 2,5.
Kroj zastave tvorijo trije namišljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del horizontalno, tretinjsko deljena od zgoraj navzdol na rumeno, zeleno in rumeno barvno progo in tako med seboj enaka; zgornje in spodnje rumene proge obeh stranskih polj, se v sredini zastavine rute barvno zlivajo v rumeno, kvadratno polje, ki nosi atribut občinskega grba,torej tri (1 + 2) zelene liste divjega kostanja (aesculus hippocastanum) tako, da so vertikalno postavljeni v presledku med notranjima koncema obeh zelenih prog.
Velikost celotnega atributa mora dosegati dve tretjini (2/3) višine zastavine rute, ne sme pa presegati osem desetin (8/10) iste višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape z občinsko istovetnostno simboliko, ki je lahko priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, ki ima na vodoravno položeni zastavini ruti tudi sredinsko zeleno progo vodoravno v njeni prekinitvi sredi zastavine rute pa je atribut, trojica zelenih listov divjega kostanja postavljen v heraldično obliko 1 + 2.
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešeni zastavini ruti tudi zeleno sredinsko progo vertikalno, v njeni prekinitvi sredi zastavine rute pa je atribut: trojica zelenih listov divjega kostanja postavljen v heraldično obliko 1 + 2.
Atribut je napram prejšnjemu zaobrnjen za devetdeset kotnih stopinj zato, da je upodobljen v svojem heraldičnem položaju. Zgornjemu primerna je tudi njena uporaba, sicer analogna uporabi horizontalne zastave.
15. člen
Uporaba zastave
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah...,
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih oziroma domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih javnih ustanov na zgradbah oziroma mestih, kjer se predvidevajo prireditve.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejemajo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Tišina mora biti stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Način uporabe zastave Občine Tišina v različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanih v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Tišina (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Tišina.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Tišina.
IV. POTRDITVENE PRVINE
18. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu:
so okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo, katere premer je 35 mm. V okviru krožnic je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano ime »OBČINA TIŠINA«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke (»uprava«, »župan«...). Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta, kostanjev list iz atributa v grbu. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Tišina v Č-B miniaturni izvedbi.
Barva štempljev Občine Tišina je vijoličasta.
19. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Tišina štampiljke z naslednjimi gesli:
1. župan, premer 35 mm
2. občinska uprava premer 35 mm
3. občinski svet, premer 35 mm
4. volilna komisija, premer 35 mm
5. nadzorni odbor, premer 35 mm
6. Krajevna skupnost Tišina premer 35 mm
7. Krajevna skupnost Gederovci premer 35 mm
8. Krajevna skupnost – Tišina
(“virmanska”) premer 25 mm
9. Krajevna skupnost – Gederovci
(»virmanska«) premer 25 mm
10. srednja potrditvena štampiljka –
Občina Tišina – (»virmanska«) premer 25 mm
11. mala potrditvena štampiljka
Občine Tišina (seecret – premer 20 mm)
12. mala štampiljka Občina
Tišina – župan (seecret – premer 20 mm)
13. identifikacijska (z matičnimi podatki – pravokotna 68 x 22 mm).
20. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
21. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje tajnik občinske uprave in inšpekcijske službe.
VI. OBČINSKA PRIZNANJA
22. člen
Občina Tišina lahko podeljuje svoja priznanja zaslužnim posameznikom ali skupinam ne glede na njihovo občinsko, državljansko ali versko pripadnost.
Občina Tišina podeljuje naslednje priznanje:
1. “ČASTNI OBČAN”, ima pomen priznanja za življenjsko delo kandidata.
2. “ZAHVALNA LISTINA”, ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo kandidata na kateremkoli področju.
3. “PRIZNANJE OBČINE TIŠINA”, ima pomen priznanja za dosežke v zadnjem letu.
4. “ZLATA PLAKETA OBČINE TIŠINA”, ima pomen priznanja za pomembne enkratne dosežke na različnih področjih ustvarjalnosti.
5. “PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE TIŠINA”, ima pomen osebnega priznanja za uspehe oziroma dosežke na kulturno-prosvetnem, gospodarskem in zdravstvenem področju ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta.
Priznanja pod 1, 2, 3 in 5 so opremljena z datumom, potrjena z občinsko štampiljko in županovim podpisom, plaketa nosi le datum in županovo ime.
23. člen
Kandidate za 1., 2., 3. in 4. stopnjo priznanja lahko predlagajo občani posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za 5. stopnjo priznanja lahko izbere župan po lastni presoji.
24. člen
O podelitvi priznanj 1., 2., 3. in 4. stopnje odloča občinski svet, na predlog komisije za priznanja in nagrade. Praviloma se priznanja podeljujejo ob občinskem prazniku po presoji in odločitvi občinskega sveta, pa lahko tudi ob drugih svečanostih ali jubilejih posameznih ustanov ali organizacij. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco-register, ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta s kratkim povzetkom vsebine,
– podpis tajnika in župana občine,
– kraj in datum vročitve priznanja.
25. člen
Najvišje častno priznanje Občine Tišina je “ČASTNI OBČAN”. Listina je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se jo za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljaviti Občine Tišina, da ima to trajni pomen.
Priznanje “ČASTNI OBČAN” se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu, vendar največ po en primer letno.
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino v velikosti (ne manjša) kot F = A 3, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno. Krasi ga grb občine, ter štampiljka, oziroma pečat občine. Priznanje “častni občan” naj bo namenu primerno uokvirjeno.
26. člen
Drugo najvišje občinsko priznanje je “ZAHVALNA LISTINA”, ki se podeljuje kot znak priznanja in zahvale za dolgoletno uspešnost na različnih delovnih področjih na območju Občine Tišina.
Zahvalna listina se podeljuje v zato pripravljenih mapah.
27. člen
Tretje najvišje občinsko priznanje je “PRIZNANJE OBČINE TIŠINA”. Ta listina se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje naj ima značaj vzpodbude občanom ali tudi tujcem za takšno nadaljnje tvorno in za Občino Tišina, pomembno delo.
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno. Listino krasi občinski grb s štampiljko ali pečatom. Izdelani so umetniško na F = A 3 ter namenu primerno uokvirjena. Župan naj bi izdal največ tri priznanja letno.
28. člen
“ZLATA PLAKETA OBČINE TIŠINA” ima pomen priznanja za enkratne pomembne dosežke na že v zgoraj imenovanih področjih. Zlata plaketa je pozlačena barvna kovinska plošča z natisnjenim ali vgraviranim besedilom utemeljitve s katero je bila podeljena ter z občinskim grbom na njeni sredini. Nje velikost je 25 x 25 cm, preda se jo položeno v posebni šatulji, spremlja pa jo odločba o priznanju. Podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh primerih.
29. člen
“PRIZNANJE ŽUPANJE-ŽUPANA OBČINE TIŠINA” ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. Podeljuje se zaslužnim posameznikom, lahko pa tudi skupinam, bodisi občanom, bodisi zunanjim sodelavcem. Rok podelitve je priložnosten.
Priznanje obsega pozlačeno priponko z občinskim grbom, podobno priponkam občinskih svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim napisom. Izroča se ga v šatulji, spremlja ga odločba z zapisom o priznanju-pohvali v posebni mapi. Priznanju se lahko priloži še knjižno darilo s posvetilom. Podeli se lahko največ tri priznanja letno.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Tišina,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Tišina, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
32. člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o priznanjih in nagradah Občine Cankova – Tišina (Uradni list RS, št. 10/97).
33. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 032-22/00
Tišina, dne 6. decembra 2000.
Župan
Občine Tišina
Alojz Flegar l. r.
