Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 1. do 3. točke 109. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00) v okviru izračuna kapitala in kapitalskih zahtev izdaja
S K L E P
o načinu in obsegu upoštevanja posameznih postavk, podrobnejših lastnostih in vrstah postavk ter lastnostih podrejenih dolžniških instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti in izkaz kapitalske ustreznosti zavarovalnice
Predmet sklepa
1. člen
(1) Ta sklep določa:
– način in obseg posameznih postavk,
– podrobnejše lastnosti in vrste postavk,
– podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 107. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00 in 91/00; v nadaljevanju: ZZavar) in
– nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 108. člena ZZavar,
ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti zavarovalnice.
(2) Ta sklep določa tudi metodologijo, na podlagi katere zavarovalnica izkaže izpolnjevanje kapitalskih zahtev in kapitalsko ustreznost za potrebe letnega poročanja v skladu s 3. točko 160. člena ZZavar in trimesečnega poročanja v skladu s 139. členom v povezavi s 140. členom ZZavar.
Izkaz kapitalske ustreznosti
2. člen
(1) Zavarovalnica izkaže kapitalsko ustreznost na obrazcu KUS in ga predloži Agenciji za zavarovalni nadzor kot sestavni del letnega poslovnega poročila v smislu določil 158. člena ZZavar in v okviru trimesečnih poročil v smislu 139. člena ZZavar v povezavi s 140. členom ZZavar.
(2) Izkaz kapitalske ustreznosti za prvo, drugo in tretje četrtletje zavarovalnica pripravi po stanju na zadnji dan četrtletja in ga predloži Agenciji za zavarovalni nadzor do zadnjega dne v naslednjem mesecu.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora pozavarovalnica izkaz kapitalske ustreznosti za prvo, drugo in tretje četrtletje po stanju na zadnji dan četrtletja predložiti v roku dveh mesecev po izteku posameznega četrtletja.
(4) Zavarovalnica izpolnjuje zahteve kapitalske ustreznosti, če razpoložljivi kapital presega znesek zahtevanega minimalnega kapitala, ki ga zavarovalnica ugotovi v skladu s sklepom o podrobnejših pravilih za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic.
(5) Zavarovalnica ne izpolnjuje zahtev kapitalske ustreznosti, če je razpoložljivi kapital manjši od zahtevanega minimalnega kapitala. Primanjkljaj razpoložljivega kapitala, glede na zahtevani minimalni kapital, se izkaže kot negativni znesek.
Temeljni kapital v primeru četrtletnih poročil
3. člen
V izračunu temeljnega kapitala za prvo, drugo in tretje četrtletje zavarovalnica ne upošteva dobička tekočega poslovnega leta.
Dodatni kapital
4. člen
Dodatni kapital se v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZZavar pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti zavarovalnice upošteva največ v višini 50% temeljnega kapitala.
Skupne lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov
5. člen
(1) V izračun dodatnega kapitala zavarovalnice se lahko vključijo tudi podrejeni dolžniški instrumenti, ki morajo, ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati v tem členu navedene splošne pogoje in posebne lastnosti oziroma značilnosti, ki se zahtevajo posebej za hibridne instrumente in posebej za podrejeni dolg.
(2) V izračun kapitalske ustreznosti se šteje le vplačani znesek podrejenih dolžniških instrumentov.
(3) Za hibridne instrumente in podrejeni dolg veljajo določbe o podrejenosti, ki morajo zagotavljati, da v likvidaciji ali v stečaju od zavarovalnice noben podrejeni upnik ne prejme ali obdrži kakršnegakoli zneska iz naslova hibridnega instrumenta ali podrejenega dolga, vse dokler niso izplačani oziroma ni zagotovljeno plačilo vsem ostalim upnikom.
(4) Vsak pravni posel oziroma vsak akt, ki kakorkoli ureja odnose med podrejenim upnikom in zavarovalnico, mora imeti izrecno navedene pogoje, ki zagotavljajo, da so terjatve upnikov iz teh pogodb v celoti podrejene v odnosu do drugih upnikov in lastnosti posameznih instrumentov, kot so navedene v tem sklepu.
Hibridni instrumenti
6. člen
(1) Hibridni instrumenti se zaradi svojih specifičnih lastnosti zaščite, ki jo nudijo vlagateljem, ker imajo lastnosti tako kapitala kot običajnega dolga, uvrščajo najbliže delniškemu kapitalu.
(2) Sem štejejo vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje, lastnosti oziroma značilnosti:
1. so z nedoločenim rokom zapadlosti;
2. niso zavarovani, so vplačani in glede izplačila ob stečaju oziroma likvidaciji zavarovalnice podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom; to je čistim dolžniškim instrumentom in podrejenemu dolgu iz 7. člena tega sklepa;
3. so na voljo zavarovalnici, oziroma ima le-ta z njimi pravico prosto razpolagati v primeru kritja izgube v času rednega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji;
4. se posebej izkazujejo v knjigovodskih evidencah, njihova višina je potrjena s strani uprave zavarovalnice in so predhodno predloženi v pregled Agenciji za zavarovalni nadzor;
5. ne morejo biti unovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Agencije za zavarovalni nadzor; Agencija za zavarovalni nadzor ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu in če nima dokazila ali potrditve, da zavarovalnica tudi po tem izplačilu ne bo dosegala potrebne višine kapitala in kapitalske ustreznosti;
6. zavarovalnica mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, vendar le v primeru, da zavarovalnica v tem obdobju ni izkazala dobička in/ali izplačala dividend;
7. Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva tudi spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne prednostne delnice, če je ogrožena solventnost zavarovalnice ali izpolnjevanje drugih zahtev in omejitev in če lastniki zavarovalnice ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.
Podrejeni dolg
7. člen
(1) Podrejeni dolg šteje med sestavine dodatnega kapitala zaradi svojih specifičnih lastnosti z vnaprej znanim rokom zapadlosti in sposobnosti pokrivanja izgub v primeru stečaja ali likvidacije zavarovalnice.
(2) Za vključitev v dodatni kapital mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1. upošteva se samo polno plačane zneske, ki niso zavarovani;
2. iz pravnega akta oziroma posla mora biti razvidno, da so ti instrumenti ob stečaju oziroma likvidaciji zavarovalnice podrejeni čistim dolžniškim instrumentom in niso izplačani prej, dokler niso izplačane vse obveznosti do navadnih upnikov;
3. je razpoložljiv za kritje izgube zavarovalnice šele ob stečaju oziroma likvidaciji in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja zavarovalnice;
4. pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj pet let in en dan; če rok zapadlosti ni določen, je dolg lahko izplačan le v primeru, da je podano petletno predhodno obvestilo Agenciji za zavarovalni nadzor, ali v primeru predhodno pridobljenega soglasja Agencije za zavarovalni nadzor; Agencija za zavarovalni nadzor lahko da soglasje, če je zahteva dana na iniciativo izdajatelja in če ni ogrožena solventnost zavarovalnice ali izpolnjevanje drugih zahtev in omejitev;
5. sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani zavarovalnice pred pogodbeno določenim datumom;
6. obseg vključevanja v dodatni kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.
(3) Pri izračunu dodatnega kapitala po stanju na dan, ki je več kot pet let pred dnevom prvega ali celotnega izplačila dolžniškega instrumenta, se upošteva celotni znesek vplačanega dolžniškega instrumenta.
(4) Pri izračunu dodatnega kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, se za ta del zneska upošteva 20% diskont, v primeru manj kot štiri leta in več kot 3 leta se upošteva 40% diskont. Če preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun dodatnega kapitala.
Odbitne postavke pri izračunu kapitala
8. člen
(1) Pri izračunu razpoložljivega kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za naložbe zavarovalnice v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih zavarovalnic oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je zavarovalnica udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala.
(2) Pri tem se upoštevajo v celoti vse neposredne ali posredne naložbe zavarovalnice v kapital drugih zavarovalnic in finančnih organizacij, kadar te presegajo 10% kapitala druge zavarovalnice ali finančne organizacije.
(3) Pri izračunu kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša tudi za naložbe zavarovalnice v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih zavarovalnic oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe iz prvega odstavka tega člena, v obsegu, ki presega 10% kapitala zavarovalnice, izračunanega pred odštetjem postavk iz prvega in tega odstavka tega člena.
(4) Pri tem se upoštevajo naložbe zavarovalnice v kapital drugih zavarovalnic in finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih zavarovalnic oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom zavarovalnice. Del seštevka, ki presega višino 10% seštevka temeljnega in dodatnega kapitala zavarovalnice iz 106. in 107. člena ZZavar, je odbitna postavka iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Pri izračunu kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša tudi za nelikvidna sredstva.
(6) Nelikvidna sredstva so naložbe zavarovalnice v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi in terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb.
Trimesečna poročila
9. člen
(1) Zavarovalnica upošteva v trimesečnih poročilih podatke o zahtevanem minimalnem kapitalu in zajamčenem kapitalu, dobljene na osnovi drsečih podatkov, ki zajemajo obdobje enega leta (treh oziroma sedem let), in sicer:
– za prvo četrtletje upošteva podatke iz obdobja od 1. 4. predhodnega leta (tekoče leto - 3 oziroma tekoče leto - 7) do 31. 3. tekočega leta,
– za drugo četrtletje upošteva podatke iz obdobja od 1. 7. predhodnega leta (tekoče leto - 3 oziroma tekoče leto -7) do 30. 6. tekočega leta,
– za tretje četrtletje upošteva podatke iz obdobja od 1. 10. predhodnega leta (tekoče leto - 3 oziroma tekoče leto - 7) do 30. 9. tekočega leta;
– v skladu z določili 14. člena sklepa o o podrobnejših pravilih za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic.
(2) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, morajo novonastale zavarovalnice, ki se pridobile dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, v prvem poslovnem letu upoštevati podatke od datuma začetka poslovanja zavarovalnice.
Način poročanja
10. člen
(1) Zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor s tem sklepom predpisane obrazce na papirju in v elektronski obliki.
Prehodne določbe
11. člen
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 2. člena tega sklepa mora zavarovalnica, ki je imela na dan uveljavitve ZZavar dovoljenje za poslovanje, Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti trimesečna poročila za obračunsko leto 2001 v roku dveh mesecev po izteku četrtletja.
(2) Zavarovalnica, ki je imele na dan uveljavitve ZZavar dovoljenje za poslovanje, mora v skladu s 140. členom v povezavi s 139. členom ZZavar prvič poročati po stanju na dan 31. 3. 2001.
(3) V okviru trimesečnih poročil za leto 2001 vnese zavarovalnica, ki je imela na dan uveljavitve ZZavar dovoljenje za poslovanje, v vrstico 13 in 28 obrazca KUS zneske za obračunsko leto 2000.
(4) V okviru trimesečnega poročila na dan 31. 3. 2002 vnese zavarovalnica, ki je imela na dan uveljavitve ZZavar dovoljenje za poslovanje, v vrstico 13 in 28 obrazca KUS zneske za obračunsko leto 2001.
(5) V okviru trimesečnega poročila na dan 30. 6. 2002 in 30. 9. 2002 vnese zavarovalnica, ki je imela na dan uveljavitve ZZavar dovoljenje za poslovanje, v vrstico 13 in 28 obrazca KUS zneske za obdobje od 1. 7. 2001 do 30. 6. 2002.
(6) Do izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 353. člena ZZavar se pri izračunu kapitalske ustreznosti zavarovalnice, za katero se uporabljajo določbe zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, kot osnovni kapital upošteva tudi nenominirani družbeni kapital v višini, kot ga je zavarovalnica izkazala v poslovnih knjigah.
Uveljavitev in uporaba sklepa
12. člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Zavarovalnice, ustanovljene pred uveljavitvijo ZZavar, so dolžne ravnati v skladu s tem sklepom od dneva uskladitve svojega poslovanja z ZZavar, vendar najkasneje od dne 3. 3. 2001.
Ljubljana, dne 11. januarja 2001.
Predsednik
Strokovnega sveta
Agencije za zavarovalni nadzor
dr. France Križanič l. r.