Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/98 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/91, 29/95 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99 je Občinski svet občine Slovenske Konjice na 20. seji dne 21. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu Novi center Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za območje obravnave velja odlok o zazidalnem načrtu za predel ob Kidričevi cesti (Uradni list SRS, št. 40/89). Spremenjene družbeno ekonomske razmere vplivajo na drugačno ureditev funkcionalne in urbanistične zasnove. Za pretežni del območja veljavnega akta je Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. pod št. projekta 407/00 v mesecu novembru 2000 izdelal zazidalni načrt, ki se imenuje zazidalni načrt Novi center Slovenske Konjice.
S tem odlokom Občinski svet občine Slovenske Konjice sprejema predmetni zazidalni načrt. Zazidalni načrt je sestavni del odloka.
2. člen
Zazidalni načrt iz 1. člena je sestavni del odloka in vsebuje:
A) Tekstualni del
B) Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij
C) Grafične priloge
– Izrez iz ZN za predel ob Kidričevi cesti M 1:1000
– Katastrska situacija M 1:1000
– Arhitektonska zazidalna situacija M 1:500
– Situacija komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in napeljav M 1:500
– Geodetska kotirana situacija M 1:500.
II. MEJE OBMOČJA UREJANJA
3. člen
Opis meje topografsko
na severu: po južnem robu cestišča Slomškove ulice (hodnik za pešce je v meji ureditvenega območja),
na vzhodu: po zahodnem robu cestišča ceste v Bezino,
na jugu: po severnem robu cestišča Liptovske ceste do konca parcele z obstoječimi objekti, nato se meja obrne navzgor proti severu vse do obstoječih objektov “Gologrančevo“ in poteka po južni strani parcel ob objektih tako, da je vrt vključen v območje obravnave, do roba napajalne ceste na zahodu
na zahodu: po zahodnem robu cestišča do izhodiščne točke opisa meje.
Opis meje po obodni parcelaciji
na severu: po južnem robu cestišča parcele št. 1475 (hodnik za pešce je v območju obravnave ZN),
na vzhodu: po vzhodnem robu cestišča parcele št. 1476,
na jugu: po parceli št. 1315/14 tako, da je hodnik za pešce v območju obravnave ZN, do parcele št. 227/1, ki jo prečka in do parcele št. 231/8, preko parcele 227/1, prečka parcelo 230/8, 230/9
na zahodu: po zahodnem robu parcele št. 230/9, 231/9, prečka 232/2, 238/10 in se priključi na izhodiščno točko opisa meje.
Površina območja urejanja
Površina območja urejanja je 2.802 ha.
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA
4. člen
Prostorski plan opredeljuje obravnavano območje kot mestno površino.
Po funkciji je območje razdeljeno:
– trgovsko poslovno območje z obstoječimi in predvidenimi objekti,
– stanovanjsko območje.
IV. URBANISTIČNO ARHITEKTONSKA ZASNOVA
5. člen
Urbanistična zasnova obravnava po funkciji različna območja kot celoto, vpeto v že izgrajena območja, ki obkrožajo območje obravnave.
Uvoz s Slomškove ulice deli območje obravnave na dva dela: na trgovsko poslovni in stanovanjski del.
Uvoz na parkirne površine je zasnovan tako, da ga je možno v fazi obravnave ZN “Gologrančevo“ nadaljevati do Liptovske ulice. S tem zazidalnim načrtom je območje možnega križišča povezovalne ceste z Liptovsko cesto obravnavano kot toleranca in je križišče, kolesarsko stezo, hodnik za pešce možno urediti z dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
Trgovsko-poslovni del – obstoječi in predvideni objekti
Vzhodni del je namenjen dograditvi večje trgovine k obstoječim poslovno-trgovskim objektom, ureditvi parkirnih površin za celotno območje in ureditvi napajanja. Napajanje objekta bo z obstoječega uvoza na severni strani objekta s Slomškove ulice. Prostor za manipuliranje in skladiščenje, kontejner in embalažo so v objektu.
Napajanje obstoječih objektov ob Liptovski cesti ostane do spremembe oziroma preureditve križišča na obstoječi lokaciji, vendar le za lastne potrebe v smeri desno desno.
Po izgradnji parkirnih površin na severni strani in povezovalne ceste na zahodni strani, bo za objekte na parcelah št. 241/5 in 242/2 možen dovoz s severne oziroma zahodne strani. Natančna lokacija uvoza bo določena z izrisom za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
Za obstoječe objekte ob regionalni Liptovski cesti je predvideno napajanje s severne strani s parkirnih površin in z povezovalne ceste na zahodni strani. Objekte je možno dograditi oziroma parcele v okviru gradbene linije, pozidati (glej grafični prilogo).
V skrajnem severno zahodnem vogalu obravnavanega območja je predvidena izgradnja treh stanovanjskih objektov tipa vila blok, z večjimi površinami stanovanj. Gabariti objektov so zaradi bližine enodružinskih hiš, omejeni po višini.
Na vsaki strani vile “Gologranc“ je predviden po en več stanovanjski objekt, zahodni objekt ima lahko pritličje namenjeno nemoteči poslovni dejavnosti.
V skrajnem jugo zahodnem vogalu parkirnih površin je predvidena lokacija trafo postaje na katero bo možno priključiti tudi objekte izven območja obravnave tega ZN.
6. člen
Pogoji za gabarite in arhitekturno oblikovanje objektov
Trgovsko-poslovni objekti
Predvideni objekt za trgovino bo imel tlorisne dimenzije 30 x 65 metrov, višinski gabarit ne bo presegal višine venca obstoječih objektov, na katere se bo naslanjal in bo 7,50 metra. Streha bo dvokapnica z minimalnim naklonom, vendar bo z dvignjenim vencem zakrita. Vhoda za obiskovalce bosta dva: s severne in južne strani povezana z dostopi s parkirnih površin in hodnikom za pešce ob regionalni cesti.
Objekt bo sodobno oblikovan, uporabljeni materiali za fasado in streho bodo izbrani v skladu s tipologijo trgovske družbe (steklo, keramika, omet, kovina).
Obstoječi objekt ob Liptovski cesti je možno adaptirati, prizidati, ga nadomestiti z novogradnjo. Nov objekt naj bo sodobno oblikovan. Vzdolž parcelne meje je grafično opredeljena gradbena linija, ki omogoča gradnjo novih objektov. Novi objekti po višinskem gabaritu ne smejo presegati obstoječih objektov. Dovoz in napajanje sta predvidena s severne strani s predvidenih parkirišč. Potrebe po parkirnih površinah je potrebno urediti v okviru lastnega funkcionalnega zemljišča.
Stanovanjski objekti
V skrajnem severno zahodnem delu obravnavanega območja je predvidena izgradnja treh stanovanjskih objektov – tipa vila blok z etažnostjo P+3. Streha je lahko ravna, šotorasta, v obliki metuljčka, oblika je odvisna od arhitekture. Vhodi v objekte so predvideni s severne strani, možno pa jih je urediti tudi z vzhodne ali zahodne strani.
Pritličje objekta, dvignjeno nad teren max. za višino treh stopnic (45 cm). Možna je izvedba kleti. Stanovanje v pritličju lahko ima svoj ograjen del atrija.
Fasada objekta mora biti v svetlih pastelnih barvah. Okenske odprtine morajo biti v ustreznih razmerjih. Dnevne sobe imajo lahko večja okna (nižji parapet, členjena ali kako drugače oblikovana okna). Namesto balkonov so obvezno predvidene lodže ali steklene verande.
Podstrešje objekta je lahko izkoriščeno kot dodatni prostor spodnjega stanovanja (dupleks), oziroma v primeru strehe metuljček je možno izvesti terasno stanovanje, z navznoter umaknjenim fasadnim robom, možna je izvedba frčad.
Število stanovanj v objektih je omejeno glede na možno število parkirnih mest. Ker se objekti nahajajo na atraktivni lokaciji je želeno, da je standard stanovanj večji. Na etažo je predvidenih dvoje večjih stanovanj oziroma max. troje stanovanj, v objektu je možnih max. 12 stanovanj.
Predvidena objekta na levi in desni strani obstoječe vile “Gologranc“, morata biti zadržano oblikovana, tako, da ne bosta preglasila arhitekture obstoječega objekta.
Gabarit objekta bo: pritličje in dve etaži (višina venca max. 9,5 metrov nad koto tal) ravna streha. Arhitektura objekta mora biti sodobno oblikovana v vzorcu vila – blok. Fasada mora biti strogo oblikovana z osno razmeščenimi okni, okenske odprtine morajo biti pravokotne oblike (razmerje zlatega reza). Barva fasade svetlejša od barve fasade vile. Streha je lahko dvokapnica z omejeno višino slemena, prirezana, frčade niso dovoljene.
Vrt ali parterna ureditev teh dveh objektov ne sme oblikovno preglasiti kvalitete obstoječega vrta. Zato ni dovoljeno saditi dreves, možna je le živa meja iz tise ali pušpana, višina do 1,50 metra.
Pritličje objekta ima lahko višino 3,80 metra, etaža 2,80 metra.
7. člen
Pogoji za urejanje zunanje ureditve
Trgovsko poslovni del:
Zunanja ureditev obsega velike parkirne površine (245 p.m.) in predprostor med južno stranjo trgovine in severno stranjo obstoječih objektov.
Med parkirnimi mesti so zelenice min. širine 1,50 metra, v zelenici v sredini parkirnih površin je možno izvesti hodnik za pešce. Drevesa (platane, jesen) morajo biti posajena v ustrezno pripravljena tla. Drevesa je možno po višin rezati tako, da bodo razraščala v širino in ustvarila “zeleno streho“ nad parkirnimi mesti.
Severni rob parcelnih mej obstoječih objektov je predvideno zasaditi z živo mejo višine od 2 do 2,5 metra.
Predprostor trgovine je možno popločiti in urediti ustrezno namenu (načrt zunanje ureditve).
Stanovanjski objekti:
Ker se stanovanjski objekti nahajajo v mestnem območju, so površine zunanjih ureditev po m2 manjše, kakor sicer v soseskah.
Pretežni del funkcionalnih zemljišč pripada parkirnim površinam.
Meje funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov je možno ograditi z zimzeleno živo mejo (tisa).
Pri stanovanjskih objektih ob Slomškovi ulici je možno funkcionalno zemljišče urediti kot del zelenega atrija pritličnih stanovanj.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti rekonstrukciji obstoječega historičnega vrta ob vili “Gologranc“. Sanacija le-tega je možna le ob pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi pomena vrta, je potrebno parterje sosednjih objektov oblikovati tako, da ne bodo preglasili obstoječega vrta. Drevesa niso dovoljena, možna je le živa meja iz tise ali pušpana do višine 1,5 metra.
Višinsko razliko, ki lahko nastane pri urejanju površin južno od vrta “Gologranc“ je potrebno rešiti z ustreznimi nivoji, ki prehajajo z nižjega na višji nivo. Pogoji oblikovanja veljajo tudi v vplivnem območju kulturne dediščine izven ureditvenega območja.
Mestna oprema:
Svetilke javne razsvetljave, klopi, koše za smeti, različne reklamne panoje, stojala za kolesa, reklamne stebre, izveske, svetlobne reklame, je potrebno enovito oblikovati (izbrati) in jih določiti v načrtu zunanje ureditve.
8. člen
Funkcionalna zemljišča
V arhitektonski situaciji so vrisane meje funkcionalnih zemljišč po pripadnosti funkcije območij. Natančnejše meje, ki jih je možno tudi členiti v manjša funkcionalna zemljišča, je potrebno določiti ob izrisu dokumentacije za lokacijsko dovoljenje.
Vse pešpoti, ulice in ceste so javna funkcionalna zemljišča.
Funkcionalno zemljišče velike parkirne površine je namenjeno novemu trgovskemu centru in dejavnostim v obstoječih objektih. Razmejitev med obema bo določena z dokumentacijo za lokacijsko dovoljenje (izris iz ZN).
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
9. člen
Predmet obravnave cestnega omrežja so le tiste ceste in dovozni priključki, ki se nahajajo znotraj meje ureditvenega območja ZN.
Dovozni priključek s Slomškove ulice na severni strani na parkirne površine je zasnovan tako, da ga je v fazi izdelave ZN “Gologrančevo“ možno nadaljevati in eventualno povezati s preurejenim križiščem z Liptovsko ulico. V primeru ureditve novega križišča je možno križišče izdelati kot toleranco tega zazidalnega načrta z lokacijsko dokumentacijo in predhodnim pozitivnim soglasjem DRSC.
Cestno omrežje
V obravnavanem ureditvenem območju ZN so predvideni le slepi dovozni priključki za napajanje objektov in kot dovozni priključki na parkirne površine.
Ob vseh cestah je vrisan pas širine 3 metra za hodnik za pešce in kolesarsko stezo.
Pešpoti
Preko območja so v smeri vzhod – zahod in sever – jug predvidene peš povezave (glej grafično prilogo). Ob Slomškovi ulici je vzdolž ureditvenega območja predviden hodnik za pešce, prav tako ob predvideni povezovalni cesti in Liptovski cesti.
Parkirne površine
Parkirne površine se nahajajo v okviru funkcionalnih zemljišč posameznih objektov. Največja parkirna površina ob predvidenem trgovskem centru, bo namenjena kupcem centra in obiskovalcem poslovno trgovskih objektov.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN TELEKOMUNIKACIJSKO UREJANJE
10. člen
V neposredni bližini in ob obstoječih objektih poteka obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura.
Obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, ki je tangirana s predvidenimi posegi, je potrebno preurediti v skladu z zahtevami upravljalcev tako, da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje in oskrba.
Priključki novo predvidenih objektov bodo izvedeni skladno s pogoji upravljalcev. Trase vseh vodov so razvidne v grafičnih prilogah, natančni opisi pa v tekstualnem delu zazidalnega načrta, ki je sestavni del odloka.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
11. člen
Rušitve objektov
Za realizacijo urbanistične zasnove so potrebne rušitve gospodarskih in enega stanovanjskega objekta. Možne so rušitve vseh dvoriščnih objektov in glavnih objektov ob Liptovski cesti, če jim sledi ustreznejša nadomestna novogradnja.
12. člen
Varstvo naravne in kulturne dediščine
Vila z vrtom sta zavarovana kot kulturna dediščina. Obnova vile in vrta sta možna le s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zaradi varstva vile s historičnim vrtom veljajo posebni pogoji oblikovanja za objekte v njuni neposredni bližini.
VIII. FAZNOST GRADNJE
13. člen
Velike parkirne površine je možno fazno dograjevati. Skladno s faznostjo izgradnje je možno predvideti začasni priključek na Slomškovo cesto.
Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura bo izgrajevana fazno skladno s faznostjo izgradnje območja.
IX. VARSTVO OKOLJA
14. člen
Dolgoročni plan občine Slovenske Konjice opredeljuje območje obravnave kot mestno območje. Funkcije območja so mestotvorne (trgovina, poslovne dejavnosti in stanovanja).
Urbanistična zasnova predvideva izgradnjo stanovanj v mirnejših delih obravnavanega območja, v oddaljenosti od hrupnejše magistralne ceste. Območje bo komunalno urejeno.
Hrup
Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. To je (obstoječe in predvideno) trgovsko poslovno stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju.
Mejne ravni hrupa za III. območje (življenjsko okolje)
--------------------------------------------------------------------------
nočna raven Ln dnevna raven Ld
--------------------------------------------------------------------------
mejne ravni (dBA) 50 60
kritične ravni (dBA) 59 69
mejen ravni za vire hrupa (dBA) 48 58
--------------------------------------------------------------------------
vir: uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
V izogib mešanju dejavnosti, ki zahtevajo ustrezen nivo miru in dejavnosti, ki povzročajo hrup, je potrebno posebno pri določanju gostinskih lokalov in trgovin, ki zahtevajo napajanje v zgodnjih jutranjih urah biti zelo pozoren. Stanovanja nad gostinskimi lokali in obratno, niso dovoljena.
Varstvo voda
Upoštevati je potrebno pogoje upravljalca za komunalno infrastrukturo.
Odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov bo skladen z določili občinskega odloka.
Posode za smeti morajo biti postavljene na mesta, kjer ne bodo povzročala smradu v okolje in ne bodo vizualno moteča.
Če se nahajajo izven objekta, jih je potrebno zaščititi z zidom, nadstreškom in zelenjem.
X. POŽARNA VARNOST
15. člen
Varen umik je možen na dovozne in parkirne površine.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so možna po obstoječih in predvidenih cestah, peš poteh in parkirnih površinah.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
XI. TOLERANCE
16. člen
Tolerance v ureditvenem območju ZN veljajo za:
– velike, centralne parkirne površine: razporeditev parkirnih površin je možno zamakniti proti severu ali jugu če se z načrtom zunanje ureditve najdejo ustreznejše ureditve,
– določanje in razmejitev funkcionalnih zemljišč je v okviru funkcije možno spreminjati. Spremembe so možne tudi zaradi spremenjenih lastninskih razmer,
– za višinske gabarite vseh objektov so možne tolerance za ± 0,5 metra, za tlorisne gabarite do 1 metra, vendar na osnovi mnenja občinskega arhitekta (urbanista).
XII. KONČNE DOLOČBE
17. člen
Zazidalni načrt Novi center Slovenske Konjice je stalno na vpogled na Občini Slovenske Konjice.
18. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija.
19. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-10/00
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 2000.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.