Na podlagi 76. in 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 10. točke 10. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine Tržič na 13. seji dne 27. 12. 2000 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah in ureditvi prometa v Občini Tržič
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Tržič in postopek njihove kategorizacije,
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske službe,
– nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
2. člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3. člen
(prometne površine)
Javne prometne površine po določbah tega odloka so vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori, avtobusna postajališča, ter dovozne ceste oziroma površine, ki spadajo k javnim poslovnim objektom in so v lasti in upravljanju občine.
4. člen
(občinske ceste)
Občinske ceste na območju Občine Tržič so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
5. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste, razvrščamo po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa:
– kategorizirajo se na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP), ki so namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa,
– ter lokalne ceste, ki se v Občini Tržič v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v podkategoriji zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s krajšo oznako LZ) ter mestne in krajevne ceste (z krajšo oznako LK).
6. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
1. Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Tržič na predlog župana.
2. Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
7. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
1. Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo v postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
2. Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo pristojnemu občinskemu organu za ceste krajevne skupnosti, vzdrževalec cestišča, zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije) in komisija za prometno varnost. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
3. O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet občine Tržič na predlog župana.
4. Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno s predpisom o merilih za kategorizacijo javnih cest.
5. Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
8. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
1. Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih se določijo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
2. Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
3. Pri novozgrajeni ali rekonstruirani občinski cesti izda občinski inšpektor za ceste uporabno dovoljenje.
4. Občinski inšpektor lahko izda začasno uporabno dovoljenje še pred dokončanjem vseh preostalih del zunaj vozišča, če je s tehničnim pregledom ugotovljeno, da cesta izpolnjuje pogoje za varno odvijanje prometa.
9. člen
(opustitev občinske ceste)
1. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
2. Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
4. O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Tržič na predlog župana.
10. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske)
1. Na nekategoriziranih cestah je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
2. Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
3. Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo.
4. Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
5. O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 6. člena tega odloka.
11. člen
(planinske, turistične in druge poti)
1. Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
2. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
3. Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
12. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine upravlja Občina Tržič.
13. člen
(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
1. Pristojni občinski upravni organ za ceste izdela plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerimi se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev in njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja.
2. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku določenim za občinski in proračun je njegov sestavni del.
3. V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavi del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
14. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
1. Strokovnotehnične, razvojne organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov,
– naloge nadzora in nad stanjem in prometno ureditvijo občinskih cest ter izvajanjem vzdrževalnih del,
– izvajanje postopkov za izbiro rednega vzdrževalca del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi razpisa,
– izdelava registra vseh vzdrževalcev občinskih cest s podatki o podjetju in njihovimi odgovornimi in dežurnimi osebami, ki ga posreduje policiji in občinskemu inšpektorju,
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah,
– organiziranje štetje prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov,
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve, kakor tudi prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Tržič,
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih,
– naloge v zvezi z razpisom za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih in izbiro najugodnejšega ponudnika,
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenimi z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih,
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi,
– izdaja letna poročila o stanju vseh cestah in cestnih objektih, ki jih pridobi sama oziroma od vzdrževalca cest,
– izdelava plana prioritete vzdrževanja cest zimske službe.
2. Na podlagi strokovno izdelanega plana vzdrževanja in razvoja občinskih cest sprejme občina letni plan razvoja, vzdrževanja in financiranja občinskih cest za koledarsko leto.
15. člen
(financiranje občinskih cest)
1. Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.
2. Občina lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana pogodba za vzdrževanje, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.
3. Če je zaradi narave proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarske družbe ali podjetnika posameznika ob občinski cesti treba zgraditi cesto, rekonstruirati ali obnavljati z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura cestnega prometa, lahko gospodarska družba ali podjetnik posameznik sofinancira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti. V tem primeru nista zavezana za plačevanje povračila za čezmerno uporabo ceste.
Sofinanciranje se uredi s posebno pogodbo 2, ki jo skleneta pristojni občinski organ za ceste in zainteresirana gospodarska družba ali podjetnik posameznik.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
16. člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske prometne površine se morajo projektirati, graditi, opremljati in vzdrževati tako, da ustrezajo svojemu namenu in zahtevam prometne varnosti, ki jih določajo predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa čim manjši.
17. člen
(projektiranje občinskih cest)
1. Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
2. V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo se določi tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezna obstoječe ceste ter pristopi do objektov in zemljišč ob cesti ter se predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča ali druge prometne površine (površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa).
18. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
19. člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
1. Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
2. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so se uporabljale pri sklenitvi prve pogodbe.
20. člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
1. Avtobusna postajališča morajo biti urejena zunaj vozišča, razen v primeru ko na predlog občine ali javnega prevoznika in v soglasju s občinskim inšpektorjem ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču ceste.
2. Če se ugotovi, da postajališče na vozišču ceste ni več potrebno ali da je postalo prometno nevarno, se prekliče dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču ceste.
3. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinskih ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občina ob upoštevanju predlogov krajevnih skupnosti.
21. člen
(financiranje in oblika avtobusnih postajališč)
1. Avtobusno postajališče se zgradi na predlog krajevne skupnosti, občine ali javnega prevoznika.
Gradnjo avtobusnih postajališč na občinskih cestah financira občina. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne ceste.
2. Pri izgradnji avtobusnih postajališč, je potrebno upoštevati tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča, ki so predpisane z zakonom.
Avtobusna postajališča morajo biti označena z vertikalno in horizontalno signalizacijo, neglede, ali se postajališče nahaja na cesti ali pa je urejeno izven cestišča.
3. Občina določi smernice za enotno obliko in velikost nadstreškov – hišk na avtobusnih postajališčih v občini.
4. Avtobusno postajališče je del javne ceste. Za avtobusno postajališče in njen izgled skrbi vzdrževalec javne ceste na kateri je avtobusno postajališče.
22. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
1. Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
2. Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
3. Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
23. člen
(obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
1. Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
2. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
24. člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
1. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
2. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.
3. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz 1. točke tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
25. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav ali obcestnem telesu najmanj 60 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
2. Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz 1. točke na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
3. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali obcestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
4. Izvajalci in vzdrževalci cestnih del so dolžni po vsakem zaključenem delu posredovati podatke s stacionažo vseh objektov na cestišču oziroma cestnem svetu, tako starih kot novih.
V. PARKIRNE POVRŠINE
26. člen
(parkirne površine)
V naseljih so za parkiranje motornih vozil namenjene naslednje vrste parkirnih površin:
– javne parkirne površine,
– rezervirane parkirne površine.
27. člen
(javne parkirne površine)
Javne parkirne površine so:
– površine, določene s prometnimi znaki in označbami,
– površine, kjer je parkiranje časovno omejeno (časovna omejitev ne velja za vozila iz 3. točke 30. člena),
– površine, kjer je parkiranje nadzorovano.
28. člen
(rezervirane parkirne površine)
1. Rezervirane parkirne površine so tiste, ki so namenjene za potrebe različnih organizacij, skupnosti in fizičnih oseb v zvezi z njihovo proizvodno ali storitveno dejavnostjo.
2. Med rezervirane parkirne površine sodijo tudi rezervirana parkirna mesta namenjena invalidom.
3. Lokacije, kjer je najem javnega parkirnega prostora možen, določi občinski upravni organ. Območja oddaje parkirnih površin so določena v pravilniku za oddajane parkirnih prostorov.
4. Kolikor se občina odloči za oddajo javnih parkirnih mest, najem parkirnih mest, ureja poseben pravilnik za oddajanje parkirnih prostorov, ki ga izda župan občine skupaj s pristojnim organom, v katerem je določen tudi znesek najema za posamezna parkirna mesta.
29. člen
(dejavnost povezana s parkirnimi prostori)
Kdor namerava opravljati kakršnokoli dejavnost, ki vpliva na odvijanje prometa, mora zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta, ter zadostno število parkirnih mest za parkiranje, če ta možnost ni zagotovljena z javnimi parkirnimi prostori.
30. člen
(parkirnina)
1. Za parkiranje motornih vozil na površinah, kjer je parkiranje nadzorovano in na površinah, kjer je parkiranje urejeno z javnimi parkirnimi urami, mora voznik plačati parkirnino v višini, ki jo določa odlok o občinskih taksah.
Višino parkirnine določa občinski upravni organ za ceste skladno z odlokom o občinskih taksah ob pričetku koledarskega leta in velja celo koledarsko leto in se zaokrožuje na desetice.
Čas parkiranja in višina parkirnine sta označena na dopolnilni tabli prometnega znaka.
2. Parkiranje z dovolilnico na mestih, kjer je parkiranje in ustavljanje prepovedano je dovoljeno le na lokaciji, ki je navedena na dovolilnici.
3. Parkirnina se ne plača, za službena vozila organov MNZ, zdravstvene službe, slovenske vojske, če so na službeni vožnji, ter za vozila, ki imajo pravico uporabljati poseben znak in vozila, ki opravljajo intervencijsko delo, katerih prisotnost je nujno potrebna zaradi intervencije del.
31. člen
(vzdrževanje javnih parkirnih mest)
Javne parkirne površine vzdržuje vzdrževalec občinske ceste, s katere je dostop na parkirišče.
32. člen
(izdajanje dovolilnic)
1. Do dovolilnic so upravičeni:
– stanovalci, ki stanujejo na območjih, kjer je ustavljanje in parkiranje prepovedano je pa to zanje življenjskega pomena,
– pravne osebe, ki opravljajo razne dejavnosti in jim je bližina vozil zaradi narave del nujno potrebna.
2. Za dovolilnico zaprosi pravna ali fizična oseba, ki je do dovolilnice upravičena na podlagi vloge, ki jo dobi pri občinskem upravnem organu za ceste in jo izpolnjeno s potrebnimi dokazili vrnejo prej omenjenemu organu.
Čas sprejemanja vlog določi občinski upravni organ za ceste. Datum do katerega dne urad sprejema vloge mora biti zapisan na vlogi.
Vlog, ki prispejo po datumu, ki je bil določen, v prejšnjem odstavku omenjen urad ni dolžan obravnavati, razen v primeru, ko pravna ali fizična oseba zaproša za dovolilnico prvič.
3. Čas postanka je predpisan na dovolilnici, ki pa ni krajši od 15 minut in ne daljši od 30 minut, razen v primeru, ko občinski upravni organ za ceste z odločbo odloči drugače.
4. Stroški za izdajo dovolilnic se delijo na stroške dovolilnice in stroške občinske takse (določa jo odlok o občinskih taksah), ki je različna za fizične in pravne osebe in se razlikujejo tudi po dolžini postanka.
Zneski plačila za dovolilnico so vedno isti ne glede na dolžino veljavnosti dovolilnice in se plačajo pri občinskem upravnem organu za finance.
5. Čas veljavnosti je napisan v dovolilnici. Najmanj 15 dni pred potekom veljavnosti dovolilnice je potrebno vložiti vlogo za podaljšanje dovolilnice.
6. V primeru zamenjave vozila oziroma spremembe registrske številke, je potrebno ponovno zaprositi za novo dovolilnico in pri tem ponovno plačati vse stroške.
33. člen
(dovolilnica se ne izda)
Dovolilnica se ne izda v primerih:
– če stranka do nje ni upravičena, kar pomeni da ne stanuje v mestnem jedru oziroma na tem območju ne opravlja nikakršne dejavnosti,
– če je bila dovolilnica predhodno zlorabljena,
– dokler niso plačane vse mandatne kazni, ki so bile storjene z vozilom na katerega se bo nanašala dovolilnica.
34. člen
(dolžnosti uporabnika dovolilnice)
Voznik je dolžan:
– da si priskrbi parkirno uro na kateri bo viden prihod in odhod vozila,
– da namesti parkirno uro in dovolilnico na vidno mesto na prednje vetrobransko steklo,
– da pravilno nastavi na parkirni uri čas prihoda in odhoda v skladu s časom, ki je napisan na dovolilnici,
– pretečeno dovolilnico nadomestiti z novo,
– uporabljati dovolilnico, na vozilu za katerega je bila izdana.
35. člen
(neupoštevanje navodil za uporabo dovolilnice)
Kdor ne upošteva navodil iz 34. člena tega odloka se smatra, da je storil prekršek v skladu z predpisano zakonodajo in prometno signalizacijo in se mu izreče mandatna kazen, ki je za tak prekršek predvidena.
VI. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
36. člen
(odgovornost za stanje občinskih cest)
1. Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 44. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
2. Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 42. člena tega odloka je odgovoren vzdrževalec ceste, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo o vzdrževanju cestišča.
3. Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 44. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.
37. člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
1. Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
2. Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo pogodbe pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
3. Vzdrževalec cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
4. Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojen občinski upravni organ za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
38. člen
(dolžnosti vzdrževalca občinskih cest)
1. Naloge obveznosti in način vzdrževanja ceste točno določa pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98).
2. Vzdrževalci, ki skrbijo za javne prometne površine in jih vzdržujejo, morajo organizirati in stalno opravljati nadzor nad stanjem ter vzdrževanjem javnih prometnih površin in objektov na njih, nad postavljanjem prometne signalizacije in nad zagotavljanjem pogojev za varen in neoviran promet na javnih cestah.
3. Vzdrževalec ceste je dolžan:
– poškodovane prometne objekte takoj oziroma v najkrajšem času popraviti oziroma zamenjati,
– o poškodbi cestnega objekta obvestiti policijo oziroma pristojni organ na občini in od njih zahteva pisno obvestilo o prijavi poškodbe prometnega objekta.
4. Policijska postaja je dolžna sproti posredovati podatke o povzročitelju, ki je povzročil škodo na cestnih objektih pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ceste.
39. člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojen občinski upravni organ za ceste.
40. člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami skrbi pristojen občinski upravni organ za ceste.
41. člen
(vzdrževanje občinske ceste na mejnem prehodu)
Občinska cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh površin.
42. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
2. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
3. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh z ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
4. Direkcija za ceste lahko zaradi zapore državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov.
43. člen
(zimska služba)
1. Redni vzdrževalec občinske ceste, ki opravlja zimsko službo je dolžan pristojnemu občinskemu organu za ceste pripraviti izvedbeni program zimske službe.
2. Izvajalec zimske službe mora pravočasno preko sredstev javnega obveščanja predstaviti program svojega dela, pozvati lastnike oziroma imetnike pravice do uporabe motornih vozil, naj jih odstranijo z območij na katerih se bodo izvajala dela. Izvajalec zimske službe za odvažanje snega mora postaviti pred pričetkom dela obvestilne znake, ki opozarjajo na opravljanje zimske službe.
3. Izvajalec zimske službe ima pravico poklicati policijo oziroma občinsko redarsko službo, da ukrepata zoper lastnika vozila, ki ima parkirano vozilo tako, da ovira delo zimske službe.
VII. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1. Varstvo občinskih cest
44. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
1. Če je občinska cesta v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti
ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč, poškodb naprav in napeljav vgrajenih v občinsko cesto in podobno), lahko policija zaradi varnosti na cesti cesto ali njen del zapre, vzdrževalec ceste pa se je pozivu policije dolžan urgentno odzvati in označiti cesto s prometno signalizacijo,
– predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
2. Predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti ter izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da le-ta postavi potrebno prometno signalizacijo.
3. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste.
4. Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi s posebno odločbo pristojen občinski upravni organ za ceste.
45. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
1. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
2. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
4. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
5. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 6 m,
– pri javni poti vsaj 4 m oziroma 6 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m,
– pri glavni mestni cesti 8 m,
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti 8 m,
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m.
46. člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
1. Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Tržič, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območje občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
2. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
47. člen
(dela na občinski cesti)
1. Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
2. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnje točke se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
3. Dovoljenje iz 1. točke tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih. Občinsko cesto na kateri je izvajal dela mora nato v roku določenem z odločbo vzpostaviti v prvotno stanje in v skladu s pogoji določbe do vzpostavitve prvotnega stanja vzdrževati.
4. Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, bankine, ograje in druge ovire, ki jih je postavil zaradi izvajanja del in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
5. Če se mora zaradi del iz 3. točke občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
6. Kadar je potrebno zaradi del zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode, urejen za varno hojo ter ponoči osvetljen.
48. člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
49. člen
(izredni prevoz)
1. Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
2. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
3. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
4. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
50. člen
(nadzor izrednih prevozov)
1. Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
2. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
51. člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
1. Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojen občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, ta pravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
2. Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnje točke se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
3. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
52. člen
(priključki na občinsko cesto)
1. Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
2. Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
3. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
4. Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
5. Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojen občinski inšpektor za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz 1. točke tega člena.
53. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojen občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
54. člen
(ukinitev priključka)
1. Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 52. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 53. člena tega odloka.
2. Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnje točke krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
55. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
2. Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
56. člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
1. Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
2. Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
57. člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
1. Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
2. Za odpiranje objektov iz prejšnje točke mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
58. člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
59. člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
1. Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
2. Izjemoma se začasno javna prometna površina zasede zaradi nakladanja, razkladanja in deponiranja blaga, ki ga drugače k objektu ni moč pripeljati. Nakladanje, razkladanje in odstranitev deponiranega blaga mora biti opravljeno hitro in brez odlašanja ter ne sme bistveno ovirati prometa in poškodovati ceste. Po opravljenih delih mora lastnik blaga temeljito očistiti javno prometno površino.
3. Prepovedano je predvsem:
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
– ovirati odtekanje vode s ceste;
– z mazili, blatom ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
– voziti ali parkirati po bankinah površinah namenjenih kolesarjem in pešcem ali drugih delih ceste oziroma javne površine (sprehajalnih stezah, otroških in športnih igriščih, po poteh parkih in zelenicah), ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, motornimi kolesi in kolesi z motorjem razen če sta parkiranje, ustavljanje in vožnja na njih izrecno dovoljeni;
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
– inšpektor za ceste lahko kolikor je možno preglednost reševati s prometnim ogledalom, kljub visokemu nasadu-oviri odredi postavitev prometnega ogledala, ki ga financira lastnik nasada-ovire, ki zakriva preglednost;
– nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
– spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
– nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
– poškodovati prometno signalizacijo;
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
– puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material;
– puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
– namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
– orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
– vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
60. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
1. Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
2. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
61. člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
1. Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
2. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
3. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
2. Ukrepi za varstvo prometa
62. člen
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
1. Krajevne skupnosti spremljajo urejanje prometa na svojem območju in v ta namen predlagajo komisiji za prometno varnost, ki jo ustanovi občina, vodi pa cestni inšpektor:
– ureditev prometa pešcev in vprežnih vozil,
– ureditev dostavnega prometa,
– ureditev prometa pred šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami,
– določitev lokacij za avtobusna postajališča,
– določitev in ureditev parkirnih površin ter ustavljanja in parkiranja na določenih cestah in trgovskih ter gostinskih objektih,
– postavitev varovalnih ograj, kjer so ogroženi pešci,
– omejitev hitrosti s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi napravami,
– druge ukrepe, ki jih zahteva ureditev prometa in prometne varnosti krajanov.
2. Za vse predloge v zvezi z urejanjem prometa, ki jih predlagajo fizične osebe je potrebno pridobiti mnenje krajevne skupnosti.
63. člen
(omejitve oziroma povečanje hitrosti)
1. Na predlog krajevne skupnosti in organizacije, ki vzdržuje ceste lahko pristojni organ omeji hitrost na posameznih območjih v naseljih občine na manj kot 50 km/h, toda ne manj kot 30 km/h.
2. Ne glede na 1. točko tega člena sme pristojni organ dovoliti vožnjo tudi z večjo hitrostjo od 50 km/h, toda ne več kot 70 km/h. na cesti, na posamičnih območjih v naseljih, če to dopuščajo prometnotehnični elementi in s tem ni ogrožena varnost ostalih udeležencev.
64. člen
(umirjanje prometa)
1. Pred vsemi šolami in vzgojno-varstvenimi zavodi, se hitrost umirja z oženjem cestišča ali s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi sredstvi v obliki in na način, ki jih določajo zakon o javnih cesta (Uradni list RS, št. 27/97) oziroma z obliko in načinom, ki jih predpiše v odločbi pristojen občinski organ za ceste in so v skladu z zakonodajo.
2. Zmanjševanje hitrosti s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi sredstvi, ki jih dovoljuje zakon lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti. Pristojni občinski organ za ceste je o tej zadevi dolžan upoštevati tudi mnenje komisije za prometno varnost.
3. Pred hitrostno oviro mora biti postavljen prometni znak, ki označuje hitrostno oviro in največjo dovoljeno hitrost.
65. člen
(zavarovanje pomembnejših območij)
Da se zavarujejo posamezna pomembnejša območja namenjena turizmu, športu in rekreaciji, mestno ali vaško jedro ter ohrani tradicija kulturne dediščine, sme pristojni občinski organ za ceste na predlog krajevne skupnosti oziroma vzdrževalca javne prometne površine ter na podlagi mnenja komisije za prometno varnost za stalno ali določen čas prepovedati ali preusmeriti cestni promet.
66. člen
(komisija za prometno varnost)
1. Komisijo za prometno varnost ustanovi občinski inšpektor za ceste, ki komisijo tudi vodi. Komisijo sestavljajo:
– vodja urada za urejanje prostora,
– občinski redar občine,
– predstavnik Policijske postaje Tržič,
– predstavnik vzdrževalca magistralnih cest in regionalnih,
– predstavnik vzdrževalca lokalnih in krajevnih cest,
– predstavnik SPV.
2. Naloge komisije za prometno varnost so:
– preprečevanje in reševanje varnostnih problemov,
– prispevati k večji varnostni zavesti,
– nudenje pomoči v okviru svojih pristojnosti,
– proučevati predloge za izboljšanje prometne varnosti na območju občine,
– posvetovanja s področja javnega reda in miru,
– posredovanje mnenja o prometnih zadevah.
67. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
1. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 68. člena tega odloka.
2. Ne glede na določbo prejšnje točke dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi.
3. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glavne mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.
68. člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
1. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
2. O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 67. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja pisno obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
3. Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
4. Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe, izvajalcu zapore ter prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste oziroma se določi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času.
5. Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
6. Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
69. člen
(polje preglednosti)
1. V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).
2. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
3. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojen občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom.
4. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 45. člena tega odloka.
70. člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
1. Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinski inšpektor za ceste, razen v primerih iz 46. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedi ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
2. Postavitev nove ali nadomestitev manjkajoče cestno-prometne signalizacije financirajo upravljavci prometnih površin. Postavitev cestno-prometne signalizacije na novih cestah financirajo investitorji.
3. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in odlokom o neprometnih znakih. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste v skladu z odlokom o neprometnih znakih. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
4. Vzdrževalec ceste je dolžan o postavitvi neprometne signalizacije obvestiti pristojni občinski upravni organ za ceste in občinsko redarstvo, ki nemudoma izda odločbo o odstranitvi.
Odločbo izvrši vzdrževalec ceste.
71. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
1. Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila ne zmanjšujejo prometno varnost vseh udeležencev v prometu.
2. Za postavitev tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje je potrebno soglasje občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih in odloka o plakatiranju in reklamiranju, ter določi pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
3. Pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve so predpisani v odloku o plakatiranju in reklamiranju.
4. Ne glede na določbo drugega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki so določene v odloku o plakatiranju in reklamiranju. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
72. člen
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)
1. Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 52. in 53. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
2. V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnje točke je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
73. člen
(pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz tretjega odstavka 70. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana Občine Tržič.
74. člen
(šolska prometna služba)
Osnovne šole zaradi varnosti otrok v prometu lahko organizirajo šolsko prometno službo tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo vozišče ali v večjem številu hodijo po njem.
Šolska prometna služba pod vodstvom mentorja oziroma predstavnika SPV ali policista skrbi, da otroci pravilno uporabljajo prometne površine in opozarja tudi druge udeležence v prometu na upoštevanje prometnih znakov, pravil vožnje ter na druge nevarnosti.
Udeleženci v prometu so dolžni upoštevati njihova opozorila in znake.
VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
75. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste.
76. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za delo v državni upravi.
77. člen
(naloge inšpekcijskega nadzorstva)
1. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih prepisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del,
– nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim,
– odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa,
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
– odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti,
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste,
– odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
2. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi 1. točke tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve pri županu Občine Tržič.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje in osme alinee 1. točke tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
3. V zadevah iz pete alinee 1. točke tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
4. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca, da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
5. O ukrepih, ki jih je odredil po peti alinei 1. točke tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojen občinski upravni organ za ceste in policijo.
6. Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda upravljavcu občinskih cest utemeljen predlog uveljavitev sankcij, določenih s pogodbo o vzdrževanju cest.
7. Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
78. člen
(prekrški)
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. če po končanih vzdrževalnih oziroma gradbenih delih na cestišču ne posreduje spremembe objektov s stacionažami (četrti odstavek 25. člena);
2. namenoma poškoduje prometno signalizacijo (četrti odstavek 38. člena);
3. ne skrbi za javne površine dodeljene s pogodbo v skladu s tem odlokom in pogodbo o vzdrževanju cest (drugi odstavek 38. člena);
4. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (tudi neprometne znake) (drugi odstavek 45. člena);
5. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 46. člena);
6. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 47. člena);
7. brez soglasja podira drevesa, spravlja les opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (48. člen);
8. nima ustreznega dovoljenja oziroma ne opravlja izrednega prevoza na način in pod pogoji, ki so navedeni v odločbi ki določa pogoje glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij na cesti za katero je bila izdana odločba (tretji odstavek 50. člena);
9. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega organa za ceste (51. člen);
10. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek za občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 54. člena);
11. vrste in obsega del pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 55. člena);
12. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (56. člen);
13. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (57. člen);
14. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (58. člen);
15. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (59. člen);
16. vozi vozilo s takšnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 60. člena);
17. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 60. člena);
18. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 61. člena);
19. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti oziroma objektih ob cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 67. člena);
20. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 68. člena);
21. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 68. člena);
22. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 69. člena);
23. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (71. člen).
2. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
79. člen
(prekrški posamezikov)
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz 1. točke prejšnjega člen.
80. člen
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 35. člena);
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (tretji odstavek 37. člena).
2. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnje točke tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
81. člen
(kršitev obveznosti uskladitve del)
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali obcestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 25. člena).
2. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnje točke tudi odgovorna oseba investitorja.
3. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali obcestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 25. člena).
82. člen
(neporavnane obveznosti)
Vse denarne kazni in stroške postopka ter povračil iz tega odloka, ki jih zavezanec ne poravna v roku, se poda predlog za izterjavo Davčni upravi RS.
83. člen
(denarne kazni)
Denarne kazni, plačane za prekrške in stroški postopka, ki so predpisane s tem odlokom so prihodek občine.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84. člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja v roku leta dni od uveljavitve tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavljajo ukrepi iz 54. člena tega odloka.
85. člen
(namestitev snegolovov)
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
86. člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
1. Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) se prilagodijo določbam 72. in 73. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi odloka o neprometnih znakih.
2. Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se po dveh letih od uveljavitve odloka o neprometnih znakih odstranijo na stroške lastnika neprometnega znaka.
87. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
1. Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
2. Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnje točke tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
88. člen
(pristojen urad)
Pristojen občinski upravni organ za ceste je na Občini Tržič urad za urejanje prostora.
89. člen
(prehodni predpisi)
1. Pristojni urad na Občini Tržič najkasneje v enem letu po uveljavitvi odloka:
– pripravi predloge za vpis cest v zemljiško knjigo, ki še niso vpisane kot javno dobro (87. člen),
– izdela osnutek odloka o plakatiranju in reklamiranju,
– izdela odlok o neprometnih znakih,
– pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka (13. člen),
– izdela popolno evidenco registra občinskih cest in vseh objektov, ki jih je mogoče vnesti v računalniški program direkcije za ceste.
2. Pristojni urad na Občini Tržič najkasneje v 90 dneh po podpisu pogodbe o vzdrževanju cest za vzdrževanje cest izdela evidenco vseh vzdrževalcev občinskih cest s podatki o podjetju in njihovimi odgovornimi in dežurnimi osebami.
90. člen
(začasni nadzor)
Do zaposlitve občinskega inšpektorja za ceste njegova dela in nadzor opravlja občinsko redarstvo.
91. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih Občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/84).
92. člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-01/99-03
Tržič, dne 22. januarja 2001.
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r.
