Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Obseg uporabe in izjeme)
Ta pravilnik določa obveznosti delodajalcev v zvezi z varovanjem zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni hrupu, ter ukrepe za zmanjšanje oziroma odpravo škodljivega ali motečega vpliva hrupa, ki so mu izpostavljeni delavci pri delu.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za delavce v pomorskem in zračnem prometu, ki delajo na krovu.
2. člen
(Definicije)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
»hrup« je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju;
»dnevna izpostavljenost« LEX,8h je raven hrupa, ki je preračunana na dejansko izpostavljenost delavca v enem dnevu, izražena v dB(A), in je definirana v prilogi I tega pravilnika;
»tedenska izpostavljenost« LEX,W je povprečje dnevnih izpostavljenosti v enem tednu, izražena v dB(A), in je definirana v prilogi I tega pravilnika;
»konična raven« je C vrednotena raven hrupa, označena z LC,peak in izražena v dB(C), ki se meri z dinamiko »peak«, merilnik pa mora biti nastavljen na C-vrednotenje;
»škodljiv hrup« je hrup, pri katerem dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dB(A), ali če konična raven presega 140 dB(C);
»hrupno delovno okolje« je okolje, v katerem je prisoten škodljiv hrup;
»pristojna oseba« je strokovnjak, ki ima dovoljenje za delo, ki ga v skladu s posebnimi predpisi izda minister, pristojen za delo, oziroma ga določi delodajalec v skladu z 18. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu;
»primerna in ustrezna osebna varovalna oprema« je oprema, pri kateri se lahko, kadar je pravilno uporabljena, upravičeno pričakuje, da je tveganje za okvaro sluha pod tveganjem, ki ga predstavlja dnevna izpostavljenost hrupu 90 dB(A);
»ekvivalentna raven hrupa« LAeq,Te je časovno povprečna raven zvočnega tlaka tekom časovnega intervala Te izražena v dB(A) in je definirana v prilogi I tega pravilnika.
3. člen
(Zniževanje ravni hrupa)
Delodajalec mora pri načrtovanju, gradnji, nabavi, postavitvi in vsaki spremembi objektov oziroma delovne opreme opredeliti nevarnost hrupa in sprejeti ukrepe za znižanje tveganja na najnižjo možno raven. Pri tem upošteva tehnični napredek in razpoložljive ukrepe za obvladovanje hrupa, zlasti pri viru.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
4. člen
(Ugotavljanje izpostavljenosti in vrstni red varnostnih ukrepov)
Delodajalec mora zagotoviti, da pristojna oseba oceni hrup, ga izmeri, kadar je potrebno, da ugotovi, če so delavci izpostavljeni škodljivemu hrupu. Za delavce, ki so izpostavljeni škodljivemu hrupu, mora zagotoviti varnostne ukrepe.
Delodajalec mora pri določanju varnostnih ukrepov iz prejšnjega odstavka dati prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred posameznimi. To načelo uresničuje tako, da:
– izbere ustrezne proizvodne postopke in delovno opremo;
– zmanjša raven hrupa, zlasti pri virih;
– omeji prosto širjenje hrupa in zmanjša odmevnost delovnih prostorov;
– odredi uporabo primerne in ustrezne varovalne opreme za varovanje sluha.
Ocene in meritve iz prvega odstavka je potrebno opraviti pri obstoječem stanju, pri novih ali rekonstruiranih delovnih objektih oziroma delovni opremi ter ob vseh spremembah, ki vplivajo na povečanje tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu.
5. člen
(Evidence)
Delodajalec je dolžan voditi in hraniti evidence o:
– delavcih, ki delajo v hrupnem delovnem okolju;
– ocenah in meritvah hrupa na delovnih mestih in v delovnih prostorih;
– zdravstvenih pregledih sluha delavcev, ki delajo v hrupnem delovnem okolju.
Evidence iz prejšnjega odstavka morajo biti vedno dostopne inšpekciji dela.
6. člen
(Ukrepi pri ravneh hrupa nad 85 dB(A))
Če dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dB(A) ali če konična raven hrupa presega 140 dB(C), mora delodajalec:
– proučiti možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu;
– zagotoviti, da so delavci obveščeni o nevarnostih hrupa in o ukrepih za varovanje pred hrupom;
– zagotoviti, da je osebna varovalna oprema prilagojena delavcu in potrebam dela;
– zagotoviti, da ima delavec na razpolago primerno in ustrezno osebno varovalno opremo;
– poučiti delavce o načinu nošenja in namenu osebne varovalne opreme;
– zagotoviti, da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do rezultatov ocen in meritev hrupa;
– zagotoviti predhodne in obdobne zdravstvene preglede sluha delavcev;
– z ustreznimi ukrepi obvladovati tveganja za poškodbe, če uporaba osebne varovalne opreme za varovanje sluha povzroča dodatno tveganje za varnost delavcev pri delu.
7. člen
(Ukrepi pri ravneh hrupa nad 90 dB(A))
Če dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 90 dB(A) ali če konična raven hrupa presega 140 dB(C), mora delodajalec poleg ukrepov iz prejšnjega člena izvesti še naslednje ukrepe:
– ugotoviti vzroke za prekomerno raven hrupa ter izdelati in izvesti program tehničnih in/ali organizacijskih ukrepov, s katerimi izpostavljenost zmanjša na sprejemljivo raven;
– razmejiti taka delovna mesta od drugih, kjer je to izvedljivo;
– zagotoviti, da delavci uporabljajo primerno in ustrezno osebno varovalno opremo;
– omejiti dostop, gibanje in zadrževanje v okolju, kjer hrup presega dovoljeno raven.
– označiti delovno mesto in/ali prostor z znakom za obveznost uporabe osebne varovalne opreme za varovanje sluha.
8. člen
(Tedenska izpostavljenost)
Na delovnih mestih, kjer se opravljajo posebni delovni postopki, pri katerih se dnevna izpostavljenost od dne do dne znatno razlikuje, lahko dnevna izpostavljenost izjemoma presega mejne vrednosti iz 6. in 7. člena tega pravilnika, ne sme pa presegati povprečne tedenske izpostavljenosti.
9. člen
(Odstopanja)
Če delodajalec s tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi ne more zmanjšati dnevne izpostavljenosti hrupu pod 90 dB(A), ali če ne more zagotoviti primerne in ustrezne osebne varovalne opreme, mora poskrbeti vsaj za to, da delavci uporabljajo takšno osebno varovalno opremo za zaščito sluha, ki jim glede na navedene okoliščine zagotavlja največjo možno stopnjo zaščite.
V primerih iz prejšnjega odstavka in v primerih, ko uporaba primerne in ustrezne osebne varovalne opreme pomeni povečanje splošne nevarnosti v delovnem okolju in, ko z nobenim drugim ukrepom ni mogoče te nevarnosti zmanjšati, mora delodajalec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za delo, ki lahko na podlagi predhodnega mnenja inšpekcije dela dovoli odstopanje od zahteve iz tretje alinee 7. člena tega pravilnika, in sicer za obdobje, ki ni daljše od enega leta.
Delodajalec vloži vlogo za dovoljenje iz prejšnjega odstavka na obrazcu iz priloge III tega pravilnika.
Po izteku dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora delodajalec poročati ministrstvu, pristojnemu za delo, o izvedenih ukrepih.
10. člen
(Ukrepi pri hrupu, ki moti delo)
Šteje se, da je delo moteno, če so pri značilnih delih na delovnem mestu presežene ekvivalentne ravni hrupa,, kot so navedene v prilogi II tega pravilnika.
Zahteve za nemoteno delo je treba upoštevati pri načrtovanju proizvodnega ali delovnega procesa.
Če se ugotovi, da je delo zaradi hrupa moteno, mora delodajalec proučiti možnosti za zmanjšanje motenj in/ali poskrbeti, da je takšnemu hrupu izpostavljeno čim manjše število delavcev.
III. ZDRAVSTVENI PREGLEDI DELAVCEV
11. člen
(Zagotovitev zdravstvenih pregledov sluha)
Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede sluha delavcev, ki so pri delu izpostavljeni škodljivemu hrupu.
Zdravstveni pregledi iz prejšnjega odstavka morajo biti opravljeni:
– pred zaposlitvijo oziroma začetkom dela v hrupnem delovnem okolju (predhodni pregledi);
– v rokih, predpisanih v 12. členu tega pravilnika (obdobni pregledi);
– na zahtevo pooblaščenega zdravnika (usmerjeni obdobni ali ciljani pregledi).
Zdravstvene preglede sluha delavcev, ki so pri delu izpostavljeni škodljivemu hrupu, mora opravljati pooblaščeni zdravnik.
12. člen
(Obdobni zdravstveni pregledi sluha)
Če je dnevna ali tedenska izpostavljenost na delovnem mestu enaka ali večja od 85 dB(A), se mora prvi obdobni zdravstveni pregled sluha opraviti v roku 12 mesecev po nastopu dela.
Če je dnevna ali tedenska izpostavljenost na delovnem mestu enaka ali večja od 90 dB(A), se mora prvi obdobni zdravstveni pregled sluha opraviti v roku 6 mesecev po nastopu dela.
Kasnejši obdobni zdravstveni pregledi sluha se morajo opravljati:
– najmanj na vsakih pet let, če je dnevna ali tedenska izpostavljenost večja od 85 dB(A),
– najmanj na vsaki dve leti, če je dnevna ali tedenska izpostavljenost večja od 90 dB(A).
13. člen
(Obseg zdravstvenega pregleda)
Zdravstveni pregled mora vsebovati:
– anamnezo s posebnim poudarkom na boleznih, ki so kontraindikacija za delo v hrupu;
– pregled ušes, nosa in žrela;
– akumetrično določitev sluha;
– avdiometrično določitev slušnega praga za čiste tone po zračni in kostni poti;
– svetovanje o namenu in načinu uporabe osebne varovalne opreme;
– svetovanje o preventivnih ukrepih, s katerimi se zavaruje sluh.
Avdiometrični preizkus se mora opraviti v skladu s specifikacijami standarda SIST EN 26189. Poleg navedenega standarda je pri preizkusu potrebno upoštevati tudi, da:
– avdiometrični preizkus vsebuje frekvenco 8000 Hz,
– raven zvoka v merilni kabini omogoča prag slišnosti 0 dB, ki ga je treba meriti v skladu s standardom SIST EN ISO 389.
Izvajalec avdiometričnega preizkusa lahko uporablja tudi druge metode, če dajejo primerljive rezultate.
IV. OBVEZNOSTI IN PRAVICE DELAVCEV
14. člen
(Upoštevanje varnostnih ukrepov)
Delavci, ki delajo v hrupnem delovnem okolju, morajo upoštevati varnostne ukrepe in navodila v zvezi z uporabo in vzdrževanjem osebne varovalne opreme za varovanje sluha, zlasti pa:
– osebno varovalno opremo uporabljati in vzdrževati skladno z navodili,
– zahtevati zamenjavo poškodovane osebne varovalne opreme.
15. člen
(Obveznost zdravstvenega pregleda)
Delavci, ki so pri delu izpostavljeni škodljivemu hrupu, so se dolžni odzvati na zdravstvene preglede v skladu z zakonom.
16. člen
(Medsebojno sodelovanje)
Delavci in/ali njihovi predstavniki imajo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo ukrepe delodajalca v zvezi z delom v hrupnem delovnem okolju, pravico sodelovati z delodajalcem v skladu z zakonom.
Delavci in/ali njihovi predstavniki imajo pravico do vključitve v postopke ocenjevanja in meritev hrupa in lahko zahtevajo preveritev postopkov, če sumijo, da niso bili korektno izvedeni.
17. člen
(Pravica vpogleda v dokumentacijo)
Delavci in njihovi predstavniki imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki je strokovna podlaga delodajalcu za določanje varnostnih ukrepov in izbiro osebne varovalne opreme za varovanje sluha na posameznih delovnih mestih v hrupnem okolju.
V. MERITVE IN MERILNI INSTRUMENTI
18. člen
(Meritve hrupa)
Postopki meritev morajo biti izvedeni v skladu s standardom SIST ISO 9612 ter izbrani tako, da se lahko določi značilna dnevna ali tedenska izpostavljenost ter konična raven hrupa. Pri meritvah se mora upoštevati prisotnost impulznega hrupa. Pri določanju LEX,8h se upošteva impulzni značaj hrupa na ta način, da se izmerjeni ekvivalentni ravni prišteje razliko med povprečno ravnijo, merjeno z dinamiko I (Impulse) in ekvivalentno, merjeno z dinamiko F (fast), v času vrednotenja impulznega značaja hrupa. Razliko se prišteje, če je večja kot 2 dB(A). Če je razlika večja od 6 dB(A), se prišteje 6 dB(A). Če se med izvajanjem meritev ugotovijo dodatni škodljivi vplivi hrupa, je potrebno opraviti tudi meritve drugih veličin, s katerimi se ti lahko ovrednotijo.
Meritve morajo biti opravljene s takšno natančnostjo, da je možna odločitev o tem, ali so mejne ravni iz tega pravilnika presežene. Če odločitev ni možna, je treba merjenje ponoviti z večjo natančnostjo.
Pri meritvah ne sme biti upoštevan učinek osebne varovalne opreme.
19. člen
(Poročilo o meritvah hrupa)
Izvajalec meritev mora izdelati poročilo, v katerem navede:
– podatke o naročniku meritev;
– podatke o izvajalcu meritev;
– namen meritev;
– datum in čas meritev;
– opis virov hrupa v delovnem okolju;
– podatke o glavnih značilnosti hrupa (npr. kontinuirani, impulzni, periodični);
– podatke o uporabljenih merilnikih hrupa;
– metodo merjenja, postopek obdelave podatkov in ocenjevanja;
– podatke o vrednotenju izračunanih ravni hrupa glede na predpisane mejne ravni hrupa;
– podatke o doseženi natančnosti meritev in oceno zanesljivosti.
20. člen
(Merilna oprema)
Zvokomeri morajo ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje standard SIST ISO 9612.
Merilna oprema, ki se uporablja za merjenje hrupa, mora biti pred začetkom opravljanja meritev preizkušena na kraju samem. Isti postopek je treba opraviti tudi ob koncu vsakega dne merjenja.
Merilna oprema, ki se uporablja za merjenje hrupa, mora biti kalibrirana v akreditiranih laboratorijih v primernih časovnih intervalih, ki pa ne smejo biti daljši od treh let.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(Rok in uskladitev)
Delodajalec mora izpolniti zahteve iz tega pravilnika v roku šestih mesecev od dneva njegove uveljavitve, razen zahtev iz prve in druge alinee 7. člena, ki jih mora izpolniti do 31. 12. 2005.
22. člen
(Prenehanje prejšnjih predpisov)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Uradni list SFRJ, št. 29/71).
23. člen
(Veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-021/00-005
Ljubljana, dne 26. januarja 2001.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
