Na podlagi tretjega odstavka 46. člena, četrtega odstavka 47. člena in drugega odstavka 56. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa pogoje za uporabo označbe geografskega poimenovanja za kmetijske pridelke oziroma živila, vsebino vloge za priznanje označbe geografskega poimenovanja ter način kontrole.
Ta pravilnik se ne uporablja za vino in druge proizvode iz grozdja in vina ter za žgane pijače.

Z označbo geografskega poimenovanja se lahko označi ime kmetijskega pridelka oziroma živila, razen imen in nazivov rastlinskih sort in živalskih pasem, slovečih blagovnih znakov z enakim nazivom ter generičnih imen.
Generično ime je ime, ki je postalo splošno. Da bi se ugotovilo, ali je ime postalo splošno ali ne, je treba upoštevati vse dejavnike, zlasti pa trenutno stanje v državi in na območjih uporabe ter trenutno stanje v drugih državah.
Uporaba označbe geografskega poimenovanja je kolektivna pravica intelektualne lastnine in jo lahko uporabljajo vsi pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov oziroma živil, dokler za to izpolnjujejo predpisane pogoje.
Označbe geografskega poimenovanja se lahko uporablja le za tiste kmetijske pridelke oziroma živila na katera se nanaša.

Postopek za uporabo označbe geografskega poimenovanja kmetijskih pridelkov oziroma živil vodi Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad).
Postopek za uporabo označbe geografskega poimenovanja kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge pridelovalca oziroma predelovalca ali njihovega združenja. Za združenje pridelovalcev oziroma predelovalcev se šteje skupina ali združba pridelovalcev ali predelovalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo.
Vloga se lahko nanaša le na kmetijske pridelke oziroma živila, ki jih pridelovalec oziroma predelovalec prideluje oziroma predeluje.

Vloga mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko in enotno matično številko občana oziroma matično številko) in v primeru združenja tudi status združenja;
– predlog poimenovanja kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s poimenovanjem geografskega porekla ali geografske označbe,
– opis kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi,
– razmejitev geografskega območja pridelave oziroma predelave,
– dokumentacijo, ki dokazuje, da kmetijski pridelek oziroma živilo izvira iz tega geografskega prostora in utemeljuje neposredno povezavo s tem geografskim okoljem ali poreklom,
– opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg kmetijskega pridelka oziroma živila in opis avtentičnih in stalnih lokalnih metod, če te obstajajo,
– predlog označbe geografskega porekla oziroma geografske označbe.

Urad odloči o popolni vlogi za priznanje označbe geografskega poimenovanja kmetijskih pridelkov oziroma živil v roku treh mesecev.
Če prošnja zadeva ime, ki označuje geografsko območje tudi v drugi državi, se urad pred sprejemanjem kakršnih koli odločitev posvetuje s pooblaščenim uradom te države.
Če so izpolnjeni predpisani pogoji za posamezen kmetijski pridelek oziroma živilo, urad z odločbo dovoli uporabo označbe geografskega poimenovanja.

Urad lahko med postopkom za priznanje označbe geografskega poimenovanja kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi razvoja na znanstvenem in tehničnem področju ali zaradi ponovne definicije zadevnega geografskega območja zahteva dopolnitev vloge.

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kakovost kmetijskih pridelkov in živil.

Pridelovalec oziroma predelovalec kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki uporablja označbo geografskega poimenovanja zaradi nadzora, dnevno in po posameznih dobaviteljih oziroma kupcih, vodi podatke:
– o izvoru, vrsti in količini vseh nabavljenih oziroma uporabljenih surovin,
– o vrsti, količini in odjemalcih vseh prodanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z geografskim poimenovanjem.

Označevanje in drugi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil ne smejo besedno, slikovno ali na drug način zavajati potrošnika v zmoto glede označb geografskega poimenovanja.
Če označba geografskega poimenovanja delno vsebuje ime kmetijskega pridelka ali živila, ki velja za generično, se uporaba te označbe ne šteje za zavajanje iz prejšnjega odstavka.

Kmetijski pridelki oziroma živila s priznanim geografskim poimenovanjem so označeni tudi z uradnim znakom geografskega porekla oziroma geografske označbe, ki ga določi in objavi minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.