Na podlagi 16., 48., 54. in 60. člena zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o radiofarmacevtskih izdelkih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa posebnosti pri urejanju radiofarmacevtskih izdelkov in je dopolnilo predpisom, ki so izdani na podlagi zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00; v nadaljnjem besedilu: zakon) in predpisom o ionizirajočih sevanjih in o prevozu nevarnega blaga (osnovni varnostni standardi za zaščito zdravja bolnikov in delavcev pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja).
2. člen
Ta pravilnik določa:
– dodatne pogoje za pridobitev dovoljenja za promet z radiofarmacevtskimi izdelki;
– dodatne pogoje za označevanje in navodilo za uporabo radiofarmacevtskih izdelkov;
– dodatne pogoje za pripravo in uporabo radiofarmacevtskih izdelkov;
– dodatne pogoje za promet z radiofarmacevtskimi izdelki;
– dodatne pogoje za kontrolo kakovosti radiofarmacevtskih izdelkov;
– način zbiranja in odlaganja odpadkov, ki nastanejo pri uporabi in delu z radiofarmacevtskimi izdelki.
3. člen
Ta pravilnik se ne uporablja za radioaktivne izotope v obliki zaprtih virov ionizirajočega sevanja.
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– radiofarmacevtski izdelek je izdelek, ki vsebuje enega ali več radionuklidov (radioaktivnih izotopov). Radiofarmacevtski izdelki so: radiofarmaki, radiofarmacevtski predhodniki, generatorji in kompleti za pripravo radiofarmakov;
– radiofarmak je radiofarmacevtski izdelek, ki se vnaša v človeški organizem in vsebuje enega ali več radionuklidov (radioaktivnih izotopov). Uporablja se za diagnosticiranje (radiodiagnostik) ali zdravljenje (radioterapevtik);
– radiofarmacevtski predhodnik je radioaktiven izotop, ki se uporablja za označevanje druge snovi;
– generator je sistem, ki vsebuje trdno vezan starševski radioaktivni izotop, iz katerega nastaja potomčev izotop, ki se lahko loči z izpiranjem (eluiranjem) ali drugo primerno metodo. Eluat se uporablja neposredno kot radiofarmak ali kot radiofarmacevtski predhodnik za pripravo radiofarmaka. Učinkovini pri generatorju sta starševski radioaktivni izotop in njegov potomec;
– komplet za pripravo radiofarmaka je izdelek, ki se z radiofarmacevtskim predhodnikom konstituira ali kombinira v končni radiofarmak, praviloma pred uporabo (aplikacijo). Lahko je sestavljen iz več komponent. Učinkovina pri kompletu je komponenta v izdelku, ki je nosilec radioaktivnega izotopa ali predstavlja vez za njegovo vezavo;
– priprava radiofarmaka pomeni sprotno (ex tempore) pripravo za uporabo radiofarmaka iz generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov in predhodnikov;
– dobra proizvodna praksa za proizvodnjo radiofarmacevtskih izdelkov je del dobre proizvodne prakse, ki zagotavlja dosledno izdelavo in kontrolo radiofarmacevtskih izdelkov po merilih za kakovost in ustreznost namenu uporabe, kot zahteva dovoljenje za promet in specifikacija izdelka;
– dobra praksa za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih zavodih je sistem za zagotavljanje ustrezne priprave, rokovanja in razdeljevanja radiofarmakov v pooblaščenih zavodih;
– zunanja ovojnina pri radiofarmacevtskem izdelku pomeni:
– svinčen, plastičen ali vsebnik iz druge ustrezne snovi, ki zmanjšuje dozo radioaktivnega sevanja na površini ovojnine in na določeni razdalji;
– pločevinast ali vsebnik iz druge ustrezne snovi, ki zagotavlja nepropustnost oziroma vodotesnost za pline in tekočine ter
– transportno ovojnino.
II. PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA PROMET
5. člen
Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom je potrebna za generatorje, komplete za pripravo radiofarmakov, predhodnike in industrijsko pripravljene radiofarmake.
Pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom ni potrebna za radiofarmake, ki so ob času uporabe po navodilih proizvajalca pripravljeni v pooblaščenih zavodih pod nadzorstvom pooblaščene osebe v skladu s predpisi. Pripravljajo se iz generatorjev, kompletov za pripravo radiofarmakov ali predhodnikov, ki imajo dovoljenje za promet z zdravilom v Republiki Sloveniji.
6. člen
Predlog za promet z zdravilom mora za radiofarmacevtske izdelke poleg pogojev, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, v povzetku temeljnih ali glavnih značilnosti zdravila vsebovati še:
– informacije o absorbirani dozi ionizirajočega sevanja za izpostavljene organe (o interni radiacijski dozimetriji);
– navodila za sprotno pripravo (ex tempore) in nadzor kakovosti teh izdelkov. Kadar je to potrebno, mora biti predpisan maksimalen čas shranjevanja, v katerem vmesni izdelek, kot je eluat, ali sproti pripravljen radiofarmak ustreza predpisanim specifikacijam/zahtevam;
– podatke o ravnanju z radiofarmacevtskimi izdelki po izteku roka njihove uporabnosti v skladu s predpisi o varovanju okolja ter navodila za zbiranje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
7. člen
Predlog za promet z zdravilom mora za generatorje, poleg pogojev iz prejšnjega člena, vsebovati tudi naslednje podatke:
– opis sistema z opisom komponent, ki lahko vplivajo na sestavo ali kakovost izdelka, ki vsebuje potomčev izotop;
– kakovostno in količinsko sestavo eluata ali sublimata.
8. člen
Farmakološko-toksikološki del dokumentacije, kot sestavni del predloga za promet z zdravilom, mora vsebovati podatke, ki se nanašajo tako na splošne parametre o zdravilu kot tudi na absorbirano dozo ionizirajočega sevanja za izpostavljene organe (interna radiacijska dozimetrija).
Če je primerno, morajo biti poleg splošnih farmakološko-toksikoloških podatkov v dokumentacijo vključeni rezultati študij, iz katerih je razvidna ocena o:
– in vivo stabilnosti kompleksa z radionuklidom (radioaktivnim izotopom);
– farmakokinetiki radionuklida (radioaktivnega izotopa) pri živalih;
– potencialni kemični toksičnosti;
– radiacijski izpostavljenosti tkiv/organov zaradi aplikacije radiofarmaka.
9. člen
Klinični del dokumentacije, kot sestavni del predloga za promet z zdravilom, mora vsebovati podatke o klinični farmakologiji in kliničnih izkušnjah ter ostale informacije o varnosti in učinkovitosti radiofarmacevtskega izdelka.
10. člen
Farmakološko-toksikološki podatki o farmakokinetiki morajo biti potrjeni in/ali nadgrajeni s kliničnimi podatki.
Zbrane informacije o farmakokinetiki morajo omogočati izračun absorbirane doze ionizirajočega sevanja (radiacijske dozimetrije).
III. OZNAČEVANJE IN NAVODILO ZA UPORABO
11. člen
Radiofarmacevtski izdelki morajo biti označeni v skladu s pravilnikom o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo (Uradni list RS, št. 82/00), mednarodnimi predpisi in predpisi o varnem prevozu nevarnega blaga.
Na steklenički/viali oziroma na stični ovojnini izdelka, ki vsebuje radioaktivne izotope, morajo biti naslednji podatki:
– ime ali koda izdelka, vključno z imenom ali kemijskim simbolom radioaktivnega izotopa;
– mednarodni simbol za radioaktivnost;
– ime izdelovalca/proizvajalca;
– izdelovalčeva številka serije izdelave zdravila oziroma identifikacijska številka;
– pri tekočih pripravkih, skupna radioaktivnost v viali/steklenički ali radioaktivnost v mililitru tekočine ob določenem datumu in če je potrebno ob uri ter volumen tekočine v viali/steklenički;
– pri trdnih pripravkih, kot so suho zamrznjeni pripravki, skupna radioaktivnost v viali/steklenički ob določenem datumu in če je potrebno ob uri;
– pri kapsulah radioaktivnost vsake kapsule ob določenem datumu in če je potrebno ob uri ter število kapsul v viali/steklenički;
– pot uporabe (aplikacije);
– datum izteka roka uporabnosti.
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo biti na vsebnikih zunanje ovojnine še naslednji podatki:
– ime izdelka z razlago (obrazložitvijo) kode, uporabljene na stekleničkah/vialah;
– skupna radioaktivnost ob določenem datumu in če je potrebno ob uri ter vsebnost (število vial/stekleničk, število kapsul, količina mililitrov v vsebniku);
– posebni pogoji shranjevanja.
Nalepka na transportni ovojnini mora biti v slovenskem jeziku in ne sme prekrivati besedila v angleškem jeziku.
12. člen
Navodilo za uporabo mora poleg podatkov, ki so predpisani s pravilnikom o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo, vsebovati še naslednje:
– navodila za sprotno pripravo radiofarmaka, če je potrebno;
– maksimalen čas shranjevanja, v katerem vmesni izdelek, kot je eluat, ali sproti pripravljen radiofarmak še ustreza predpisanim specifikacijam/zahtevam, če je potrebno;
– previdnostne ukrepe, ki jih morata upoštevati uporabnik in bolnik med postopkom priprave in aplikacije;
– podatke o ravnanju z radiofarmacevtskimi izdelki po izteku roka njihove uporabnosti v skladu s predpisi o varovanju okolja ter navodila za zbiranje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
IV. PRIPRAVA IN UPORABA RADIOFARMACEVTSKIH IZDELKOV
13. člen
Priprava, rokovanje in uporaba radiofarmacevtskih izdelkov morajo biti v skladu z zakonom ter posebnimi predpisi o ionizirajočih sevanjih, prevozu nevarnega blaga ter v skladu z načeli dobre prakse za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih zavodih.
14. člen
Radiofarmacevtski izdelki se lahko uporabljajo le v zdravstvenih zavodih, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo.
15. člen
Zdravstveni zavodi iz prejšnjega odstavka morajo upoštevati načela dobre prakse za pripravo radiofarmakov v zdravstvenih zavodih. Za pripravo radiofarmakov iz generatorjev, kompletov in radiofarmacevtskih predhodnikov morajo imeti zaposleno odgovorno osebo z najmanj VII. stopnjo izobrazbe farmacevtske smeri in opravljenim dodatnim usposabljanjem s področja radiofarmacije.
V. PROMET NA DEBELO Z RADIOFARMACEVTSKIMI IZDELKI
16. člen
Promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki lahko opravljajo le pravne ali fizične osebe, ki imajo za to dejavnost posebno dovoljenje Urada Republike Slovenije za zdravila (v nadaljnjem besedilu: urad). Izpolnjevati morajo pogoje, določene s tem pravilnikom in predpisi iz 1. člena tega pravilnika.
17. člen
Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo promet na debelo z radiofarmacevtskimi izdelki, morajo imeti zaposleno odgovorno osebo, ki ima poleg pogojev iz 2. točke prvega odstavka 54. člena zakona opravljeno tudi dodatno usposabljanje s področja radiofarmacije.
18. člen
Pravna ali fizična oseba, ki daje v promet radiofarmacevtske izdelke, je dolžna izvesti posebno kontrolo kakovosti radiofarmacevtskega izdelka v skladu s 73. členom zakona.
19. člen
Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega člena je dolžna zdravstvenemu zavodu iz 14. člena tega pravilnika ob vsaki dobavi radiofarmacevtskega izdelka predložiti kopijo izdelovalčevega/proizvajalčevega analiznega certifikata za vsako dobavljeno serijo radiofarmacevtskih izdelkov in potrdilo o tem, da je bil vzorec serije predložen v posebno kontrolo kakovosti v Republiki Sloveniji.
VI. POSEBNA KONTROLA KAKOVOSTI RADIOFARMACEVTSKEGA IZDELKA
20. člen
Posebna kontrola kakovosti vsake serije radiofarmacevtskega izdelka iz prejšnjega člena pomeni kontrolo kakovosti, ki je predpisana v evropski farmakopeji za radiofarmake.
21. člen
Posebno kontrolo kakovosti lahko izvaja uradni kontrolni laboratorij ali od njega pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki mora imeti ustrezne prostore, naprave in opremo ter odgovorno osebo za nadzor kakovosti radiofarmacevtskega izdelka, ki mora imeti VII. stopnjo izobrazbe farmacevtske smeri in opravljeno dodatno usposabljanje s področja radiofarmacije. Svoje delo mora organizirati v skladu s predpisi o ionizirajočih sevanjih ter v skladu z načeli dobre proizvodne prakse za proizvodnjo radiofarmacevtskih izdelkov, ki so primerna.
VII. NAČIN ZBIRANJA IN ODLAGANJA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
22. člen
Vsi pooblaščeni zavodi, ki uporabljajo radiofarmacevtske izdelke, so dolžni z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri delu (neporabljeni radiofarmacevtski izdelki, stična ovojnina, injekcijske igle, brizge, katetri in ostalo, kar se uporablja pri rokovanju), in radioaktivnimi izločki ravnati v skladu s pravilnikom o načinu zbiranja, evidentiranja, obdelave, hrambe, dokončne odložitve in izpuščanja radioaktivnih odpadnih snovi v človekovo okolje (Uradni list SRS, št. 40/86).
Ko pade radioaktivnost radioaktivnih odpadkov ali izločkov pod mejo, ki jo določa pravilnik iz prejšnjega odstavka, se lahko zavržejo z ostalimi sanitetnimi odpadki. Pri tem je uporabnik dolžan odstraniti (prekriti) mednarodno oznako za radioaktivnost.
VIII. KONČNA DOLOČBA
23. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 512-368/00
Ljubljana, dne 5. januarja 2001.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo