Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99 in 36/00) ter prvega in drugega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: “prenos“ ali “prenos zemeljskega plina“) in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: “upravljanje prenosnega omrežja“), zlasti pa določa:
– pravice in obveznosti izvajalcev javne službe (obveznosti javne službe);
– organizacijsko zasnovo opravljanja obeh javnih služb;
– način in pogoje zagotavljanja storitev, ki sestavljajo javno službo;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– način financiranja posamezne javne službe.
2. člen
Prenos in upravljanje omrežja po tej uredbi predstavljata dve javni gospodarski službi in v smislu Energetskega zakona štejeta za ločeni energetski dejavnosti.
3. člen
Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– “izvajalec gospodarskih javnih služb“ ali “izvajalec“ je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarski javni službi po tej uredbi;
– “odklop“ je prekinitev povezave med priključkom in prenosnim omrežjem;
– “poslovno občutljiv podatek“: je posamezen podatek ali sklop povezanih podatkov, ki kaže na značilnost ali okoliščino gospodarskega poslovanja pravne ali fizične osebe, kot so podatki o cenah, sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini, obsegu poslovanja, poslovnih rezultatih in podobno;
– “priključek“ je sklop plinovodov in naprav, s katerimi so objekti proizvajalca ali odjemalca zemeljskega plina povezani z objekti in napravami prenosnega omrežja;
– “proizvodno omrežje“ je omrežje, ki je bilo zgrajeno kot sestavni del objekta za pridobivanje zemeljskega plina ali omrežje, ki se uporablja za transport zemeljskega plina od nahajališča do naprave za oplemenitenje;
– “tarifni odjemalec“ je odjemalec zemeljskega plina, ki po določbah Energetskega zakona ni upravičeni odjemalec;
– “upravljavec omrežja“ je upravljavec prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– “uporabnik prenosnega omrežja“ je pravna ali fizična oseba, ki ima po določbah zakona in te uredbe pravico dostopa do tega omrežja.
4. člen
Gospodarski javni službi po tej uredbi mora hkrati opravljati na določeni prenosni smeri oziroma z določenim prenosnim omrežjem ista pravna ali fizična oseba.
5. člen
Gospodarski javni službi po tej uredbi mora izvajalec opravljati nepretrgano ves čas.
Nastanek obveznosti izvajanja javnih služb se določi v koncesijski pogodbi, obveznost pa traja ves čas trajanja koncesijskega razmerja, če ni v koncesijski pogodbi drugače določeno.
Izvajalec javne službe po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javnih služb le iz razlogov, ki jih določa Energetski zakon in splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja za prenos zemeljskega plina, ki jih predpiše Vlada Republike Slovenije, v skladu z drugim odstavkom 70. člena Energetskega zakona.
6. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan pri gradnji, vzdrževanju ali upravljanju prenosnega omrežja ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji možni meri zagotavljajo varnost prenosnega omrežja in zanesljivost njegovega delovanja ter varstvo okolja.
7. člen
Pravna oseba, ki opravlja gospodarski javni službi, ki ju ureja ta uredba, mora voditi za dobavo plina iz prenosnega omrežja tarifnim odjemalcem ločen račun od obeh javnih služb po tej uredbi, in še ločeno od ostalih dejavnosti te pravne osebe, in pri tem zlasti uporabljati določbe Energetskega zakona o:
– pripravljanju, revidiranju in objavi letnih računovodskih izkazov na način, ki velja za velike gospodarske družbe (37. člen Energetskega zakona);
– pripravljanju ločenih računovodskih izkazov za dobavo plina iz prenosnega omrežja tarifnim odjemalcem, za obe javni službi po tej uredbi, in še za ostale energetske dejavnosti in za druge gospodarske dejavnosti, ki jih opravlja (prvi in drugi odstavek 38. člena Energetskega zakona);
– oblikovanju in predložitvi v okviru letnega poročila pravil o razporeditvi sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov na dobavo plina iz prenosnega omrežja tarifnim odjemalcem, na obe javni službi po tej uredbi, na ostalo energetsko dejavnost in na drugo gospodarsko dejavnost (tretji odstavek 38. člena Energetskega zakona);
– vključitvi v letno poročilo vsake transakcije s povezano družbo ali z družbo, v kateri imajo večinski kapitalski delež lastniki, ki imajo lastniški delež v pravni osebi, ki opravlja javni službi po tej uredbi.
Pravna oseba iz prvega odstavka tega člena ne sme navzkrižno subvencionirati dobave plina tarifnim odjemalcem iz javnih služb po tej uredbi, kakor tudi ne subvencionirati javni službi po tej uredbi iz druge dejavnosti.
Določbe druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka in določbe drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za fizične osebe, ki opravljajo gospodarski javni službi iz te uredbe.
2. OPREDELITEV JAVNIH SLUŽB
2.1. Prenos zemeljskega plina
8. člen
Gospodarska javna služba prenos zemeljskega plina obsega:
– prenos zemeljskega plina po prenosnem omrežju;
– odgovornost za vzdrževanje prenosnega omrežja;
– odgovornost za razvoj in graditev prenosnega omrežja.
Ni gospodarska javna služba:
– prenos zemeljskega plina od prenosnega omrežja po neposrednem oskrbovalnem vodu izključno za lastno porabo;
– prenos zemeljskega plina po proizvodnem omrežju;
– vzdrževanje plinovodov iz prve in druge alinee tega odstavka.
2.2. Upravljanje prenosnega omrežja
9. člen
Gospodarska javna služba upravljanje prenosnega omrežja obsega:
– vodenje in obratovanje prenosnega omrežja;
– zagotavljanje dostopa do omrežja upravičenim odjemalcem zemeljskega plina, ki so priključeni na prenosno omrežje;
– dobava plina tarifnim odjemalcem s prenosnega omrežja;
– pripravo in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil.
10. člen
Vodenje in obratovanje prenosnega omrežja obsega zlasti:
– odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema;
– odgovornost za usklajeno delovanje prenosnega sistema s sosednjimi omrežji;
– koordiniranje dela v prenosnem omrežju;
– izvajanje obratovalnih meritev v prenosnem omrežju;
– predlaganje Vladi Republike Slovenije v sprejem akte, ki urejajo nenadno in nepredvideno pomanjkanje zemeljskega plina na trgu in njihovo izvajanje.
11. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan zagotavljati upravičenim odjemalcem zemeljskega plina dostop do omrežja na način in pod pogoji, določenimi v Energetskem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
12. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan dobavljati plin tarifnim odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje, kar obsega:
– zagotavljanje zemeljskega plina tem odjemalcem;
– prodajo zemeljskega plina tem odjemalcem v skladu s tarifnim sistemom za prodajo plina na prenosnem omrežju.
3. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
13. člen
Za izvajanje javnih služb po tej uredbi mora izvajalec pridobiti koncesijo.
Koncesija se za obe gospodarski javni službi podeli hkrati in v istem postopku.
Koncesija se podeli bodisi za določeno prenosno smer ali za določeno območje.
S koncesijo se ne pridobi izključne pravice opravljati javnih služb po tej uredbi v določeni prenosni smeri ali na določenem območju.
14. člen
Koncesija se podeli brez javnega razpisa imetniku energetskega dovoljenja za transport plina v določeni prenosni smeri ali na določenem območju.
Vlogo za pridobitev koncesije mora vložiti imetnik energetskega dovoljenja v roku, določenem v energetskem dovoljenju, vendar ne kasneje kot v 6 mesecih po dokončnosti dovoljenja. V vlogi mora skladno z energetskim dovoljenjem navesti pogoje, pod katerimi želi pridobiti koncesijo.
Koncedent mora izdati koncesijski akt v 3 mesecih po prejemu vloge iz drugega odstavka tega člena, upoštevaje pogoje energetskega dovoljenja. Koncedent ni vezan na pogoje koncesije, ki jih imetnik energetskega dovoljenja predlaga v svoji vlogi. Plačilo koncesije, določeno v koncesijskem aktu, mora biti med drugim odvisno tudi od velikosti območja oziroma prenosne smeri opravljanja javnih služb, obsega te dejavnosti in njenih gospodarskih učinkov ter gospodarskih bremen, zvezanih z izvajanjem obveznosti javne službe.
Če na določenem območju ali v določeni prenosni smeri imetnik energetskega dovoljenja že ima koncesijo za opravljanje javnih služb po tej uredbi, je potrebna pridobitev nove koncesije in sprememba koncesijske pogodbe ali sklenitev nove koncesijske pogodbe le, če:
– je z novim energetskim dovoljenjem predvidena bistvena razširitev ali povečanje zmogljivosti omrežja;
in
– obseg vlaganj in druge okoliščine investicije, ki je predmet novega energetskega dovoljenja narekujejo spremembo koncesijske pogodbe ali sklenitev nove pogodbe (npr. glede trajanja koncesije, plačila koncesije in podobno).
Prenehanje koncesijske pogodbe zaradi prenehanja energetskega dovoljenja se uredi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi.
15. člen
V primeru prisilnega odkupa, odvzema ali prevzema koncesije v režijo, lahko dotedanji koncedent opravlja do podelitve nove koncesije javni službi po tej uredbi v režiji v prenosni smeri ali na območju, za katero je bila podeljena dotedanja koncesija.
4. NAČIN IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
4.1. Priključitev na omrežje in odklop od prenosnega omrežja
16. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan priključiti na prenosno omrežje vsakega:
– odjemalca zemeljskega plina,
– drugega izvajalca javnih služb prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja in
– izvajalca javne službe distribucije zemeljskega plina,
ki izpolnjuje pogoje za priključitev na to omrežje.
Če na določenem območju opravlja javno službo distribucije zemeljskega plina izvajalec javne službe distribucije zemeljskega plina, ali če lokalna skupnost pisno obvesti izvajalca javnih služb, da namerava najkasneje v 3 letih od tega obvestila organizirati izvajanje distribucije zemeljskega plina, lahko izvajalec javnih služb priključi na prenosno omrežje tarifnega odjemalca le, če priključitev tarifnega odjemalca na prenosno omrežje ni v nasprotju z odlokom lokalne skupnosti, ki na tem območju ureja način izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina.
Izvajalec javnih služb ne sme izvajalcem distribucije zemeljskega plina v medsebojnih pogodbah prepovedovati, da priključujejo določeno vrsto odjemalcev, zlasti tarifne odjemalce iz prejšnjega odstavka tega člena.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za posrednika, ki v skladu s 73. členom Energetskega zakona oskrbuje odjemalce na zaokroženem gospodarskem območju, ki je obstajalo ob uveljavitvi Energetskega zakona.
Tehnične in druge pogoje za priključitev določajo sistemska obratovalna navodila.
17. člen
Pred začetkom izdelave priključka mora odjemalec pridobiti soglasje upravljavca prenosnega omrežja za priključitev.
Pogoje in merila za izdajo soglasja določajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, izdani v skladu z drugim odstavkom 70. člena Energetskega zakona.
O izdaji soglasja odloči upravljavec omrežja z odločbo v upravnem postopku, o pritožbi zoper to odločbo pa odloča minister, pristojen za energetiko.
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan izvajalec javnih služb omogočiti priključitev odjemalca na prenosno omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
18. člen
Upravljavec prenosnega omrežja odklopi odjemalca od prenosnega omrežja iz razlogov za prenehanje dobave energije, navedenih v 75., 76. in 77. členu Energetskega zakona in v splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
4.2. Dobava plina tarifnim odjemalcem
19. člen
Izvajalec javnih služb mora poskrbeti za to, da imajo tarifni odjemalci ves čas zagotovljen zemeljski plin v skladu s pogodbo o dobavi.
V ta namen mora izvajalec javnih služb zagotoviti varnost dobave, zlasti s sklepanjem ustreznih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina, dolgoročnih pogodb o zakupu transportnih kapacitet in o dostopu do omrežja, dolgoročnih pogodb o skladiščenju plina, skladiščenjem ustreznih zalog plina in na druge primerne načine.
Minister, pristojen za energetiko, lahko z odločbo v upravnem postopku naloži izvajalcu javnih služb posamezne ukrepe iz drugega odstavka tega člena, če je zaradi dobaviteljevega ravnanja ogrožena zanesljivost dobave plina tarifnim odjemalcem.
20. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan, v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem iz prenosnega omrežja po drugem odstavku 70. člena Energetskega zakona, skleniti pogodbo o dobavi plina z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen na prenosno omrežje, s katerim izvaja javni službi po tej uredbi.
Pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače.
Tarifni odjemalec, ki odjema plin s prenosnega omrežja, sme odstopiti od pogodbe o dobavi plina, z odpovednim rokom, ki se določi v pogodbi o dobavi plina upoštevajoč obseg njegovega odjema, sklenjene dolgoročne pogodbe izvajalca javnih služb po tej uredbi o nakupu, prenosu in skladiščenju zemeljskega plina, ter druge okoliščine, ki vplivajo na posledice odstopa od pogodbe.
V pogodbo o dobavi plina tarifnim odjemalcem sme izvajalec javnih služb vključiti določbe, ki mu omogočajo odstop od pogodbe s potekom časa koncesije, če le-ta ne bo podaljšana ali če ne pridobi nove koncesije za gospodarski javni službi na istem območju.
Podrobneje določajo pravice in obveznosti tarifnega odjemalca in dobavitelja splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 70. člena Energetskega zakona.
21. člen
Izvajalec javnih služb mora najmanj enkrat letno informirati posameznega tarifnega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina značilnih skupin tarifnih odjemalcev.
Pri tem mora izvajalec javnih služb opozarjati tarifne odjemalce na obstoječe in načrtovane programe spodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja dobavitelj ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javnih služb izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
4.3. Dostop do prenosnega omrežja
22. člen
Upravičeni odjemalec zemeljskega plina ima pravico do dostopa do omrežja za izvršitev pogodb o nakupu zemeljskega plina, o čemer se dogovorita upravičeni odjemalec in izvajalec javnih služb s pogodbo, razen če mu izvajalec javnih služb dostop zavrne.
Za ugotavljanje, ali gre za upravičenega odjemalca, se pri izvajalcih javne službe distribucije zemeljskega plina upošteva kot eno odjemno mesto povezano območje, na katerem izvajalec javne službe distribucije zemeljskega plina opravlja to javno službo, ne glede na število priključkov tega distribucijskega omrežja na prenosno omrežje.
V imenu in za račun upravičenega odjemalca lahko dostop do omrežja uveljavljajo tudi druge pravne in fizične osebe.
Pravico dostopa do omrežja imajo pod pogoji in na način, kot je to določeno s to uredbo tudi drugi izvajalci javnih služb po tej uredbi ne glede na velikost njihovega odjema, katerih omrežje je povezano z omrežjem izvajalca javne službe.
Dostop do omrežja za potrebe tranzita zemeljskega plina lahko najmanj za količine, ki jih zakon določa kot mejo za upravičenega odjemalca, uveljavlja vsaka pravna ali fizična oseba, ki izkaže, da ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.
Dostop do omrežja za tranzit zemeljskega plina se uveljavlja na enak način in pod enakimi pogoji, kot določa ta uredba za dostop upravičenih odjemalcev do omrežja, če to ne ovira izvajanja javnih služb, ki jih določa Energetski zakon.
23. člen
Če opravlja izvajalec javnih služb tudi drugo energetsko dejavnost, zaradi katere je upravičen uveljavljati dostop do omrežja, mora ta dostop uveljavljati na enak način in pod enakimi pogoji, kot to velja za ostale upravičence do dostopa, kar zlasti velja za ceno dostopa, vrstni red in postopek uveljavljanja dostopa in način njegovega plačevanja.
24. člen
Dostop do omrežja se uveljavlja s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja.
Izvajalec javnih služb je dolžan do 30. novembra, z veljavnostjo za prihodnje koledarsko leto, objaviti cene dostopa do omrežja in morebitne popuste, ki jih daje pod določenimi pogoji, in sicer ločeno za ceno transporta plina in za posamezne sistemske storitve, kakor tudi najmanj naslednje okvirne pogoje za sklepanje pogodb o dostopu do omrežja:
– plačilne pogoje;
– najkrajši in najdaljši čas sklenitve pogodbe;
– najpomembnejše razloge za prenehanje pogodbe;
– druge pogoje sklenitve pogodbe, ki bistveno vplivajo na pogodbeni položaj strank, kot so zahtevane garancije ali varščine, pogodbene kazni in podobno.
Pred objavo teh pogojev mora izvajalec nanje pridobiti soglasje ministra, pristojnega za energetiko. Minister, pristojen za energetiko, pred izdajo soglasja pridobi mnenje Agencije Republike Slovenije za energijo.
V primerih iz 23. člena te uredbe mora izvajalec javnih služb zagotavljati svojim organizacijskim enotam dostop do omrežja pod objavljenimi okvirnimi pogoji iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta uporabnik omrežja in izvajalec javnih služb, pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno količino plina ob določenem času in v določeni prenosni smeri.
Izvajalec javnih služb lahko v pogajanjih o posameznem dostopu do omrežja odstopi od objavljenih okvirnih pogojev le iz utemeljenih razlogov, za kar mora dobiti soglasje Agencije Republike Slovenije za energijo za vsak primer posebej.
Sklenjene pogodbe iz prvega odstavka tega člena je treba nemudoma, najkasneje pa do začetka njihovega izvrševanja, poslati Agenciji Republike Slovenije za energijo. Agencija lahko odloči, da se ji namesto celotnih pogodb pošljejo le določeni bistveni podatki iz teh pogodb, in določi te podatke.
26. člen
Pogodba se sklene na podlagi zahteve uporabnika omrežja, v kateri morajo biti navedeni bistveni podatki, na podlagi katerih lahko izvajalec javnih služb na zahtevo odgovori v skladu s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.
Izvajalec javnih služb je po resnih pogajanjih dolžan skleniti pogodbo iz prvega odstavka tega člena, razen če v skladu z Energetskim zakonom in to uredbo ne zavrne zahteve za dostop do omrežja.
Izvajalec javnih služb je dolžan skleniti pogodbo iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, ko tako odloči Agencija Republike Slovenije za energijo v skladu s četrtim odstavkom 32. člena Energetskega zakona v postopku odločanja o pobudi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe.
27. člen
Izvajalec javnih služb lahko zavrne dostop do omrežja le zaradi:
– premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja;
– verjetnosti nastopa resnih gospodarskih težav zaradi sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina ali o prenosu plina do omrežja, s katerim izvaja javni službi;
– načela vzajemnosti.
28. člen
Pri odločanju o zavrnitvi dostopa do omrežja zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja mora izvajalec javnih služb upoštevati vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja, razen če mora za nemoteno dobavo plina tarifnim odjemalcem zagotoviti prednost izvajalcem javne službe distribucija zemeljskega plina.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javnih služb zavrne dostop do omrežja, če bi dostop onemogočil ali otežil dobavo plina tarifnim odjemalcem, kar velja tudi za tarifne odjemalce na distribucijskem omrežju.
Izvajalec javnih služb je dolžan objavljati okvirne podatke o zasedenosti prenosnega omrežja in v okviru tega odgovoriti najkasneje v štirinajstih dneh na vsako utemeljeno povpraševanje o tem, ali je prenos določene količine plina v določeni prenosni smeri glede na zmogljivosti omrežja mogoč.
29. člen
Če pride do zavrnitve dostopa zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja, sme upravičeni odjemalec, kateremu je bil dostop zavrnjen, zahtevati povečanje zmogljivosti prenosnega omrežja izvajalca javnih služb.
V zahtevi, ki jo pošlje izvajalcu javnih služb, mora upravičeni odjemalec navesti zlasti:
– predlagane ukrepe za povečanje zmogljivosti omrežja,
– način in dinamiko njihove izvedbe,
– način in pogoje, pod katerimi bo zagotovil sredstva za financiranje teh ukrepov,
– način povrnitve vloženih sredstev ali drug način ureditve razmerij med upravičenim odjemalcem in izvajalcem javnih služb glede tega vložka,
– druge bistvene sestavine pogodbe, s katero predlaga ureditev razmerij v zvezi s povečanjem zmogljivosti prenosnega omrežja.
Če po resnih pogajanjih o zahtevi upravičenega odjemalca ne pride do soglasja o predlaganem povečanju zmogljivosti prenosnega omrežja, izvajalec javnih služb ni dolžan skleniti pogodbe o tem, razen če mu tako ne naloži Agencija Republike Slovenije za energijo v skladu s sedmim odstavkom 32. člena Energetskega zakona v postopku odločanja o pobudi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe o povečanju zmogljivosti prenosnega omrežja.
Če se ne odloči za vložitev zahteve po prvem odstavku tega člena uredbe, sme upravičeni odjemalec, kateremu je bil dostop zavrnjen, po pridobitvi energetskega dovoljenja zgraditi neposredni oskrbovalni plinovod.
30. člen
Če izvajalec javnih služb meni, da bo zaradi posameznega zahtevanega dostopa do omrežja zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina ali o prenosu plina do omrežja, s katerim izvaja javni službi, mora pred zavrnitvijo zahteve za sklenitev pogodbe o dostopu do omrežja dobiti dovoljenje Agencije Republike Slovenije za energijo, da lahko tak dostop zavrne.
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za zavrnitev dostopa po prvem odstavku tega člena mora Agencija Republike Slovenije za energijo zlasti upoštevati:
– zagotavljanje konkurenčnega trga z zemeljskim plinom;
– obveznosti javne službe izvajalca javnih služb, zlasti zanesljivost in varnost dobave;
– položaj izvajalca javnih služb na trgu in dejansko stanje konkurence na tem trgu;
– stopnjo resnosti ekonomskih in finančnih težav izvajalca javnih služb in/ali upravičenih odjemalcev;
– čas sklenitve dolgoročnih pogodb, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa;
– možnosti izvajalca javnih služb, da bi resne ekonomske in finančne težave predvidel že ob sklenitvi pogodbe, zlasti upoštevaje splošne težnje odpiranja trga z zemeljskim plinom;
– prizadevanje izvajalca javnih služb za rešitev problema;
– stopnjo povezanosti omrežja izvajalca javnih služb z drugimi omrežji.
Ni mogoče šteti, da bodo nastale resne ekonomske težave, če zaradi dovoljenega dostopa do omrežja prodaja plina izvajalca javnih služb ne bo padla pod najmanjšo količino oziroma zmogljivost, ki jo je treba plačati ne glede na odjem oziroma uporabo po dolgoročnih pogodbah, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa.
31. člen
Če tako zahtevajo ratificiran mednarodni sporazum ali na njegovi podlagi izdani akti, mora Agencija Republike Slovenije za energijo pred izdajo dovoljenja za zavrnitev dostopa po 30. členu te uredbe izvesti postopek, ki ga tak sporazum oziroma akt določa.
V postopku odločanja o izdaji dovoljenja za zavrnitev dostopa do omrežja po 30. členu te uredbe ima upravičeni odjemalec, ki je vložil zahtevo za dostop, položaj stranke.
32. člen
Izvajalec javnih služb lahko po načelu vzajemnosti zavrne dostop do omrežja upravičenemu odjemalcu v Republiki Sloveniji, ki kupuje zemeljski plin od prodajalca v državi, v kateri tak odjemalec ni upravičeni odjemalec.
Agencija Republike Slovenije za energijo naloži izvajalcu javnih služb sklenitev pogodbe o dostopu na pobudo upravičenega odjemalca, kateremu je bil dostop do omrežja zavrnjen zaradi načela vzajemnosti:
– če oceni, da s tem ne bo prišlo do neravnotežja v odpiranju trga z zemeljskim plinom v Republiki Sloveniji in državi prodajalca, od katerega namerava upravičeni odjemalec kupiti plin;
ali
– če tako zahteva pristojni organ v skladu z mednarodnim sporazumom ali na njegovi podlagi izdanim aktom.
4.4. Vzdrževanje prenosnega omrežja
33. člen
Izvajalec javnih služb je dolžan investicijsko in tekoče vzdrževati oziroma zagotavljati tekoče vzdrževanje prenosnega omrežja, s katerim izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
34. člen
Izvajalec javnih služb mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na prenosnem omrežju.
V ta namen mora izvajalec javnih služb organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z odpravljanjem poškodb in okvar na prenosnem omrežju.
Če izvajalec javnih služb ne organizira svoje stalne službe, lahko zagotovi to stalno službo v sporazumu z drugim izvajalcem prenosa zemeljskega plina na območju Republike Slovenije.
4.5. Razvoj prenosnega omrežja
35. člen
Izvajalec prenosa zemeljskega plina je dolžan vsaki dve leti pripraviti za naslednjih deset let, oziroma največ za čas trajanja koncesije, načrt razvoja prenosnega omrežja na območju, na katerem izvaja to javno službo, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, in ga uskladiti z nacionalnim energetskim programom.
Izvajalec prenosa zemeljskega plina si je dolžan prizadevati za uresničitev načrta razvoja prenosnega omrežja.
36. člen
Načrt razvoja prenosnega omrežja mora izvajalec prenosa zemeljskega plina takoj po sprejemu poslati ministru, pristojnemu za energetiko.
Če minister ugotovi, da je načrt razvoja prenosnega omrežja v določenih delih neskladen z nacionalnim energetskim programom, lahko zahteva, da ga izvajalec prenosa zemeljskega plina v teh delih spremeni.
Izvajalec prenosa zemeljskega plina si je dolžan prizadevati za vključitev ciljev načrta razvoja prenosnega omrežja v prostorske načrte države in lokalnih skupnosti.
37. člen
Izvajalec javnih služb skladno s predpisi izdaja soglasja k nameravanim posegom v prostor, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na objekte in naprave, ki sestavljajo omrežje za prenos zemeljskega plina, s katerim izvaja to javno službo.
Pri izdajanju soglasja iz prvega odstavka tega člena in določitvi pogojev za izvedbo nameravanega posega v prostor mora izvajalec javnih služb skrbeti za tako stanje prenosnega omrežja, da je omogočeno njegovo varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje.
5. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
38. člen
Javni službi po tej uredbi se financirata iz:
– plačil za uporabo omrežja;
– plačil tarifnih odjemalcev za dobavo zemeljskega plina.
39. člen
Plačila za uporabo omrežja plačujejo uporabniki omrežja izvajalcu javnih služb v skladu s pogodbo o dostopu do omrežja za vsak posamezen dostop do omrežja.
Cena za uporabo omrežja obsega ceno za transport plina in ceno posameznih sistemskih storitev, ki jih uporabnik uporablja.
40. člen
Tarifni sistem za zemeljski plin na prenosnem omrežju, s katerim izvaja javno službo, izdela in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije izvajalec javne službe potem, ko je dala nanj soglasje Vlada Republike Slovenije.
Način določitve tarifnih postavk se uredi v koncesijski pogodbi. Če predpisi o nadzoru nad cenami drugače ne določajo, je treba pri določitvi teh postavk upoštevati zlasti:
– ceno nakupa plina;
– stroške izgub plina in plina, ki mora biti ves čas v omrežju;
– stroške zalog plina;
– amortizacijo, materialne stroške in stroške dela, potrebne za dobavo plina tarifnim odjemalcem;
– stroške dostopa do lastnega prenosnega omrežja za plin, dobavljen tarifnim odjemalcem;
– stroške dostopa do drugih prenosnih omrežij in prenosa po teh omrežjih;
– donos na sredstva, vložena za dobavo plina tarifnim odjemalcem s prenosnega omrežja, ki omogoča izvajalcu javnih služb pogoje za dolgoročni razvoj.
Stroški iz prejšnjega odstavka se upoštevajo v tarifnem sistemu tako, da spodbujajo racionalizacijo poslovanja in učinkovito gospodarsko ravnanje izvajalca javnih služb (npr. z določitvijo censkih kapic in podobno).
Cena plina se določi upoštevajoč porabljene količine plina, izmerjene na števcu, ter uporabljano in zagotavljano zmogljivost sistema.
41. člen
Izvajalec javnih služb mora na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za energetiko in Agenciji Republike Slovenije za energijo dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog v skladu s predpisi, zlasti pa:
– podatke o finančnem poslovanju;
– podatke o vloženem kapitalu in njegovih lastnikih;
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na navedene cene.
6. DRUGE OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNIH SLUŽB
42. člen
Izvajalec javnih služb mora zagotavljati drugim omrežjem, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, zadostne podatke, da je zagotovljen varen in učinkovit transport in skladiščenje plina ter varno in zanesljivo obratovanje povezanih omrežij.
Izvajalec javnih služb mora varovati zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, tudi če niso določeni kot poslovna tajnost. Ta obveznost ne more biti podlaga za zavrnitev dajanja podatkov Agenciji Republike Slovenije za energijo ali državnim organom, vendar so Agencija in državni organi v skladu s predpisi dolžni skrbeti za varovanje takih podatkov.
Izvajalec javnih služb ne sme pri prodaji in nakupu plina izkoriščati zaupnih ali poslovno občutljivih podatkov, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, zlasti pri pogajanju o dostopu do omrežja.
43. člen
Izvajalec javnih služb mora skleniti pogodbo o dobavi plina s posrednikom na obstoječem zaokroženem gospodarskem kompleksu po 73. členu Energetskega zakona, ali mu dovoliti pod pogoji iz Energetskega zakona in te uredbe dostop do omrežja, če ima tak posrednik koncesijo za distribucijo zemeljskega plina na območju obstoječega zaokroženega gospodarskega kompleksa, ali drugače pridobi v skladu s predpisi pravico opravljati to javno službo na tem območju.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Upravičenemu odjemalcu, ki je priključen na prenosno omrežje, pa ob uveljavitvi določbe drugega odstavka 115. člena Energetskega zakona (1. januarja 2003) nima dolgoročne pogodbe o dobavi plina in ne bo samostojno organiziral nakupa zemeljskega plina in potrebnega dostopa do omrežja, je izvajalec javnih služb, ki mu je dobavljal zemeljski plin do nastopa tega roka, dolžan dobavljati ta plin še naprej.
Upravičeni odjemalec iz prvega odstavka tega člena uredbe mora za zagotovitev nadaljnje dobave po tem členu pisno sporočiti svojemu dobavitelju, da ne bo samostojno organiziral nakupa zemeljskega plina, najkasneje šest mesecev pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena (1. januarja 2003) in do roka iz prvega odstavka tega člena skleniti pogodbo o nadaljnji dobavi z izvajalcem javne službe, sicer izgubi pravico nadaljnje dobave iz tega člena uredbe.
Ceno nadaljnje dobave zemeljskega plina iz tega člena uredbe oblikuje dobavitelj prosto, upoštevaje, da mora biti praviloma ta cena v okviru načel dobrega gospodarjenja oblikovana stroškovno.
Upravičeni odjemalec iz prvega odstavka tega člena lahko vsak čas odstopi od pogodbe o nadaljnji dobavi po tem členu uredbe z odpovednim rokom dvanajst mesecev.
Dobaviteljeva obveznost nadaljnje dobave iz tega člena uredbe traja tri leta od poteka roka iz prvega odstavka tega člena (1. januarja 2003).
Dobavitelj je dolžan vse upravičene odjemalce iz prvega odstavka tega člena pisno obvestiti o pravici nadaljnje dobave po tem členu uredbe in jih zlasti opozoriti na to, da izgubijo pravico nadaljnje dobave, če opustijo pisno obvestilo iz drugega odstavka tega člena.
45. člen
Določbe 7. člena te uredbe o ločitvi opravljanja obeh javnih služb po tej uredbi se začnejo uporabljati 1. januarja 2003.
Določbe o dostopu do omrežja se začnejo za upravičene odjemalce uporabljati 1. januarja 2003, razen za odjemalce, ki imajo pravico do dostopa do omrežja v skladu z drugim odstavkom 46. člena te uredbe.
Določbe 43. člena te uredbe se začnejo uporabljati v osemnajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe, vendar ne pred potekom dvanajst mesecev od uveljavitve uredbe iz drugega odstavka 7. člena Energetskega zakona in ne pred potekom dvanajst mesecev od uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 50. člena Energetskega zakona.
46. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 16. člena te uredbe imajo tarifni odjemalci, ki so ob uveljavitvi te uredbe priključeni na omrežje izvajalca javnih služb, pravico ostati priključeni na to omrežje in se oskrbovati iz tega omrežja.
47. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja (Uradni list RS, št. 77/96), razen določb 12. do 20. člena te uredbe.
Upravičeni odjemalci, ki so imeli po 8. členu uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja pravico dostopa do omrežja, uveljavljajo pravico dostopa do omrežja tudi pred 1. januarjem 2003 na način in pod pogoji iz te uredbe.
48. člen
Pravna oseba, ki ob uveljavitvi te uredbe opravlja javno službo oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja na vsem območju Republike Slovenije, ima pravico opravljati javni službi po tej uredbi do pridobitve koncesije za ti dve javni službi v obsegu, kot ju opravlja ob uveljavitvi te uredbe.
Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 14. člena te uredbe se pravni osebi iz prvega odstavka tega člena koncesija za opravljanje javnih služb po tej uredbi v obsegu, kot ju opravlja ob uveljavitvi te uredbe, podeli še pred pridobitvijo energetskega dovoljenja brez izdaje posebnega koncesijskega akta. Za podelitev te koncesije tudi ni potrebna vloga pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Plačilo koncesije iz drugega odstavka tega člena se določi v koncesijski pogodbi v določenem znesku od m3 prenesenega plina.
Koncesijska pogodba s pravno osebo iz prvega odstavka tega člena se sklene v enem mesecu od uveljavitve te uredbe.
49. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 319-05/2000-1
Ljubljana, dne 25. januarja 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
