Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA 1 POIMENOVANJE IZDELKOV IN DEFINICIJE 1. Ekstra džem je mešanica različnih vrst sladkorja in sadne pulpe v ustrezni želirani obliki, sestavljena iz: - ene vrste sadja ali - dveh ali več vrst sadja, razen jabolk, hrušk, sliv, melon, lubenic, grozdja, buč, kumaric ali paradižnika. Količina sadne pulpe v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od: - 450 g na splošno; - 350 g za črni ribez, šipek, kutino; - 250 g za ingver; - 230 g za granatna jabolka; - 80 g za pasionko. Šipkov ekstra džem je lahko izdelan popolnoma ali delno iz šipkovega pireja. 2. Džem je mešanica različnih vrst sladkorja ter sadne pulpe in/ali sadne kaše v ustrezni želirani obliki, sestavljena iz: - ene vrste sadja ali - dveh ali več vrst sadja. Količina sadne pulpe in/ali sadne kaše v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od: - 350 g na splošno; - 250 g za črni ribez, šipek, kutino; - 150 g za ingver; - 160 g za granatna jabolka; - 60 g za pasionko. 3. Ekstra žele je ustrezno želirana mešanica različnih vrst dodanega sladkorja in sadnega soka in/ali vodnih ekstraktov iz: - ene vrste sadja ali - dveh ali več vrst sadja, razen jabolk, hrušk, sliv, melon, lubenic, grozdja, buč, kumaric in paradižnika. Količina sadnega soka in/ali vodnega ekstrakta iz sadja v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od: - 450 g na splošno; - 350 g za črni ribez, šipek, kutino; - 250 g za ingver; - 230 g za granatna jabolka; - 80 g za pasionko. Količina sadnega deleža se mora izračunati po odštetju mase vode, ki je bila uporabljena pri pripravi vodnega izvlečka. 4. Žele je ustrezno želirana mešanica različnih vrst sladkorja in sadnega soka in/ali vodnih ekstraktov iz: - ene vrste sadja ali - dveh ali več vrst sadja. Količina sadnega soka in/ali vodnega ekstrakta iz sadja v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od: - 350 g na splošno; - 250 g za črni ribez, šipek, kutino; - 150 g za ingver; - 160 g za granatna jabolka; - 60 g za pasionko. Količina sadnega deleža se mora izračunati po odštetju mase vode, ki je bila uporabljena pri pripravi vodnega izvlečka. 5. Marmelada je mešanica ustrezno želirane konsistence iz vode, različnih vrst sladkorjev in iz: - ene vrste ali - dveh ali več vrst naslednjih izdelkov, pridobljenih iz citrusov: sadna pulpa, sadna kaša, sadni sok, vodni ekstrakt iz sadja in lupina. Količina citrusov v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od 200 g, od katerih mora najmanj 75 g biti pridobljenih iz notranjega dela plodu. 6. Sladkana kostanjeva kaša (pire) je mešanica različnih vrst sladkorjev in kostanjeve (Castanea sativa) kaše. Količina kostanjeve kaše v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od 380 g. 7. Ekstra domača marmelada je primerno želirana mešanica različnih vrst sladkorjev in sadne kaše. Količina sadnega deleža v 1000 g končnega izdelka ne sme biti manjša od: - 450 g na splošno; - 350 g pri črnem ribezu, šipku in kutini. Vsebnost topne snovi v izdelku mora biti najmanj 55%. 8. Domača marmelada je ustrezno želirana mešanica različnih vrst sladkorjev in sadne kaše. Količina sadne kaše v 1000 g izdelka ne sme biti manjša od 300 g, razen: - 250 g pri črnem ribezu, šipku in kutini. Vsebnost topne snovi v izdelku mora biti najmanj 55%.
PRILOGA 2 A) SUROVINE - DEFINICIJE 1. Sadje so sveži ali zamrznjeni sadni plodovi, ki so zdravi, primerno zreli in nepoškodovani ter vsebujejo vse bistvene sestavine za proizvodnjo izdelkov iz Priloge 1. Za sadje se v smislu tega pravilnika štejejo tudi paradižnik, korenje, sladek krompir in užitni del rabarbarinega stebla; ingver je užitni del rastline ingver v sveži obliki ali konzerviran s sirupom; kostanj je užitni del sadeža vrste Castanea sativa. 2. Sadna pulpa je užitni del celega, olupljenega ali izkoščičenega sadeža, ki je lahko narezan ali pretlačen, vendar ne pasiran v kašo. 3. Sadna kaša (pire) je užitni del celega, olupljenega ali izkoščičenega sadeža in je pridobljena s pasiranjem ali drugim podobnim postopkom. 4. Sadni sok, zgoščen sadni sok, dehidriran sadni sok so izdelki, ki so v skladu z veljavnim predpisom o sadnih sokovih in nektarjih. 5. Vodni ekstrakt iz sadja je vodni izvleček iz sadja, ki ne glede na izgube pri pravilni predelavi vsebuje vse vodotopne sestavine sadeža. 6. Citrusna lupina je očiščena ter površinsko neobdelana lupina citrusov s sadnim mesom ali brez njega, ki je lahko konzervirana le s fizikalnim postopkom ali s shranjevanjem v slanici. 7. Sladkorji so katerakoli od naslednjih vrst sladkorja: - polbeli sladkor; - sladkor ali beli sladkor; - ekstra beli sladkor; - sladkorna raztopina; - raztopina invertnega sladkorja; - sirup invertnega sladkorja; - glukozni sirup; - sušeni glukozni sirup; - monohidrat dekstroze; - brezvodna dekstroza; - fruktoza; - sadni sladkorji; - sladkorna raztopina z naslednjimi značilnostmi: a) suha snov: najmanj 62% (m/m); b) vsebnost invertnega sladkorja največ 3% (m/m) suhe snovi; (razmerje med fruktozo in dekstrozo 1,0 + / - 0,2); c) konduktometrično določen pepel: največ 0,1% (m/m) suhe snovi; d) barva raztopine: ne več kot 75 enot ICUMSA; e) vsebnost preostalega skupnega žveplovega dioksida: največ 15 mg/kg suhe snovi. B) SUROVINE - DOVOLJENA OBDELAVA 1. Surovine, naštete v Prilogi 2A, razen sladkorjev, so lahko obdelane z naslednjimi postopki: - s toploto, hlajenjem ali zamrzovanjem; - z liofilizacijo; - s koncentriranjem do stopnje, ki je tehnično možna. 2. V izdelke po točkah 2, 4, 5 in 8 Priloge 1 se lahko dodaja žveplov dioksid (E 220) ali njegove soli (E 221, E 222, E 223, E 224, E 226 in E 227). 3. Ingver je lahko posušen ali konzerviran v sirupu. 4. Marelice, ki se uporabljajo za ekstra džeme in džeme, so lahko posušene s postopkom liofilizacije ali z drugim dehidracijskim postopkom. 5. Kostanj je lahko za kratek čas namočen v vodno raztopino žveplovega dioksida ali v njegove soli E 221, E 222, E 223, E 224, E 226 in E 227. 6. Sadni sok se lahko obdeluje na načine, določene s predpisom, ki ureja sadne sokove in nektarje. 7. Citrusna lupina se lahko hrani v slanici.
PRILOGA 3 SNOVI, KI SE LAHKO DODAJAJO IZDELKOM IZ PRILOGE 1 1. Sestavine, ki jih ni treba navesti na označbi izdelka ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ime sestavine Uporaba v izdelku ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Voda, primerna za predelavo živil V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Sadni sokovi V vseh izdelkih opisanih v 2.,7. in 8. točki Priloge 1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Rdeči sadni sokovi V vseh izdelkih, opisanih v 1., 2.,7. in 8. točki Priloge 1, če so sestavljeni iz enega ali več vrst naslednjega sadja: šipka, jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Sok rdeče pese V vseh izdelkih, opisanih v 2., 4. in 8. točki Priloge 1, če so sestavljeni iz enega ali več vrst naslednjega sadja: šipka, jagod, malin, kosmulj, rdečega ribeza in sliv. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Eterična olja citrusov V vseh izdelkih, opisanih v 5. točki Priloge 1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Jedilna olja in masti Kot sredstva proti penjenju v vseh izdelkih Priloge 1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Tekoči pektin (izdelki, ki vsebujejo pektin in so narejeni iz posušene V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1. jabolčne kaše ali posušene lupine sadja citrusov ali pa mešanice obeh, z razredčitvijo kisline in potem delno nevtralizacijo z natrijevimi ali kalijevimi solmi) ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2. Sestavine, ki jih je treba navesti na označbi izdelka ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ime sestavine Uporaba v izdelku ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Sestavine v zadostnih količinah za spremembo arome: V vseh izdelkih, opisanih v 1., 2., 7. in 8. točki Priloge 1. - sok iz sadja citrusov v izdelkih, izdelanih iz drugih vrst sadja ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- - alkoholne pijače V vseh izdelkih, opisanih v Prilogi 1. - vina in likerji - orehi, lešniki, mandlji - med - zelišča - začimbe ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- - lupina citrusov V izdelkih, opisanih v Prilogi 1 od 1. do 4. ter 7. in 8. točke, ki so izdelani iz kutine - listi rastline Pelargonium odoratissimum iz kutine. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- - vanilija V izdelkih, opisanih v Prilogi 1 za vse izdelke, ki so izdelani iz jabolk, kutine ali šipka, razen marmelade. - izvleček vanilije - vanilin - etil vanilin ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRILOGA 4 NAJVIŠJE DOVOLJENE VSEBNOSTI ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA V IZDELKIH, OPISANIH V PRILOGI 1 Vsebnost žveplovega dioksida v končnih izdelkih ne sme presegati naslednjih vrednosti: 1. 10 mg/kg pri vseh izdelkih, opisanih pod točko 1, 3, 6 in 7 v Prilogi 1; 2. 50 mg/kg pri vseh ostalih izdelkih iz Priloge 1; 3. 100 mg/kg pri izdelkih iz žveplanega sadja.
PRILOGA 5 FIZIKALNO-KEMIJSKE METODE 1. relativna gostota (20/20): metoda SIST EN 1131:1996 2. skupni sladkor kot saharoza: metoda SIST EN 12146: 1998 (encimska metoda) 3. topna suha snov: SIST EN 12143: 1998 (refraktometrijska metoda) 4. titrabilne kisline: SIST EN 12147: 1998 (titracijska metoda) 5. skupni žveplov dioksid: SIST EN 13196: 2000 (destilacijska s titracijo) 6. pepel: SIST EN 1135: 1996 (gravimetrijska metoda) alkaliteta pepela: SIST EN 12144: 1998 (titrimetrijska metoda) pepel, netopen v HCL: SIST ISO 763: 1995